Malo ljudi ve kako: kozarcev po pomivanju nikoli ne obračajte na glavo. To navado smo pobrali od naših babic in mam. A glede tega lahko vidimo, da niso imele prav.
Ali po pomivanju kozarce obrnete na glavo, da se odcedijo? Na prvi pogled je to zelo dobra navada. Vendar to je le na prvi pogled. Z njo naredimo več škode, kot imamo koristi.
Ključni poudarki:
- To navado imamo skoraj vsi – redki pa vedo, da s tem poškodujejo najbolj občutljiv del.
- Najtanjši del kozarca – Rob kozarca je najbolj ranljiv. Ponavljajoči se pritisk lahko poveča tveganje za odkruške in razpoke.
- Kozarce lahko zaščitite na preprost način – Kako jih po pranju posušiti in shranjevati, da bodo dlje ostali nepoškodovani.
Kozarci
Komplet šestih kvalitetnih, kristalnih vinskih kozarcev stane kar lep del denarja. Na mize jih postavimo ob posebnih priložnostih. Škoda jih je za vsakodnevno uporabo, kaj ne? In tako kot vse ostalo, tudi taki kozarci po zaključki praznične večerje, končajo v pomivalnem stroju.
Ko jih vzamemo iz pomivalnega stroja jih avtomatsko obrnemo na glavo. Zgolj iz navade, ne da bi karkoli pomislili, da bi bilo zaradi tega kaj narobe. To navado smo gotovo pobrali od naših mam in babic. A nihče pa se ne zaveda, da jim s tem krajšamo življenjsko dobo.
Odvajanje vode sploh ni problem. Težava je v tem, da en del stekla nosi največjo obremenitev vsakič, ko ga pustite, da se čez noč suši. Isto velja tudi ko jih pospravimo v omaro za kozarce.
Najtanjši del stekla drži celotno težo
vsi poznamo kristalne kozarce s tankim robom in težkim spodnjim delom. Taki niso samo zaradi estetike, pač pa tudi zaradi boljšega prijema. Najtežji del je podstavek, ki je velikokrat zelo masiven.
Problem je v tem, da pri takem postavljanju kozarcev gre za obremenitev najtanjšega sela – roba kozarca, ki se ga dotaknete z ustnicami. Je najbolj krhek del. Ko ga postavite na glavo, nosi težo celotnega kozarca. Vsak nov odlog prinese majhen pritisk, zato se sčasoma verjetnost, da se kozarec razbije, poveča. Enako velja, ko pogledamo, kako so kozarci izdelani. Nekateri kozarci imajo zelo občutljiv rob, ki ni izdelan tako, da bi podpiral težo celotnega kozarca.
Nasvet je torej jasen: takšnih kozarcev ne shranjujte obrnjenih na glavo, saj prekomerni pritisk na rob sčasoma povzroči razpoke. Pogosteje ko je kozarec puščen v takšnem položaju, večji pritisk se nabere na istem mestu.
Zakaj se kozarci, ki jih največkrat hraniš, prvi razbijejo?
Debel kozarec za vodo iz supermarketa bo na kovinskem stojalu zdržal leta. Pri tankem steklu in kristalu je zgodba povsem drugačna. Njihovi robovi so včasih tanjši od milimetra, sušilnik iz nerjavečega jekla pa ima trde, ozke palice, ki pritiskajo točno na to točko.
Po nekaj mesecih se pojavijo drobne razpoke, tanke kot las. S prostim očesom so skoraj nevidne. Čez čas pa se stekli nenadoma, brez razloga razbije – poči. Po navadi ravno takrat, ko ga odlagate na mizo za goste. Jasno je, da bo prva reakcija – kriva je miza. Ni res. Krivi smo le mi, ki iz dneva v dan ponavlamo isto napako.
Kako ohraniti kozarce čiste in brez prahu po pranju
Obračanje na glavo je smiselno, saj preprečuje nabiranje prahu v notranjosti, in strokovnjaki se tega zavedajo. Vendar pa je prah manjši problem kot odkrušen rob in ga je mogoče rešiti brez tveganja:
- Kozarce takoj po pranju obrišite z mikrovlakno krpo, da jih ni treba ožemati.
- Shranjujte jih pokonci v zaprti omari, kjer prah ne doseže.
- Če jih morate nujno odcediti, jih položite na mehko površino ali silikonsko podlogo, nikoli neposredno na kovino.
Navadne kozarce iz debelejšega stekla lahko po pranju še vedno obračate. To pravilo velja predvsem za kozarce iz tankega stekla, kristala in tiste s pecljem, ki so pogosto najdražji v hiši.
Dovolj je pogledati rob kozarca in presoditi, kako tanko je steklo. Tanko steklo in samo sebi namen. Je tisti del, ki nam omogoča vpogled v vsebino. Kozarci za vino so tukaj resnično najbolj na udaru in njihove lastnosti pod drobnogledom. Sommelier že ve, zakaj mora biti ta del kozarca čist in nepoškodovan.
