Pelargonije lahko na zaščitenem balkonu cvetijo še globoko v jesen, vendar jih november hitro postavi pred preizkušnjo. Slane ne prenesejo, zato jih moramo pravočasno umakniti na varno, toda topel dnevni prostor je običajno ena slabših možnosti za prezimovanje. Najlepše prezimijo na svetlem, hladnem in zračnem mestu, kjer rast skoraj obstane in zato potrebujejo tudi zelo malo vode.
Ključni poudarki:
- Pelargonije umaknite z balkona pred prvo močnejšo slano, ne glede na to, ali še cvetijo.
- Za prezimovanje je primeren svetel in hladen prostor, približno med 10 in 15 °C.
- Pozimi zalivajte zelo skromno; stalno moker substrat je pogost razlog za propadanje rastlin.
Največja napaka je selitev naravnost v toplo dnevno sobo
Pelargonije so toploljubne, vendar to ne pomeni, da želijo zimo preživeti pri 22 °C. V toplem stanovanju ob kratkih novembrskih dnevih dobijo neugodno kombinacijo: dovolj toplote za rast, vendar premalo svetlobe za čvrste nove poganjke. Rezultat so pogosto dolga, bleda in mehka stebla, hitrejše izsuševanje ter več možnosti za pojav škodljivcev.
Za običajne pelargonije je veliko primernejši svetel prostor, kjer se temperatura giblje približno med 10 in 15 °C. Uporabni so svetla shramba, zmerno ogrevana soba, hodnik z oknom ali drug prostor, kjer ne zmrzuje, vendar ni tako topel kot dnevna soba. Pri še nekoliko nižjih temperaturah lahko rastline prav tako dobro prezimijo, če imajo dovolj svetlobe in so zaščitene pred zmrzaljo.
Pri izbiri prostora velja zelo uporabno pravilo: toplejše kot je prezimovališče, več svetlobe potrebuje pelargonija. V zelo svetlem zimskem vrtu lahko ostane nekoliko bolj aktivna, medtem ko mora rastlina v hladnejši garaži ali shrambi rast skoraj ustaviti.
Preden jih odnesete v hišo, jih temeljito preglejte
Pelargonije, ki so vse poletje stale zunaj, lahko v notranjost prinesejo tudi nezaželene goste. Pred selitvijo zato preglejte spodnjo stran listov, mlade vršičke, stike med peclji in stebli ter površino zemlje. Posebej bodite pozorni na bele mušice, uši, kaparje in druge drobne škodljivce, ki se lahko v zaščitenem prostoru hitro razširijo na preostale rastline.
Odstranite povsem rumene, suhe in poškodovane liste ter odcvetela socvetja. Če so rastline zelo velike in za prezimovanje nimate dovolj prostora, jih lahko zmerno skrajšate. Pri močnejšem krajšanju lahko poganjke zmanjšate približno na 10 centimetrov, vendar to ni nujno pri vsaki rastlini – v svetlem prostoru lahko zdrave kompaktne pelargonije prezimijo tudi precej manj porezane.
Pred selitvijo opravite še kratek pregled:
- zavrzite rastline, ki so močno gnile ali množično okužene s škodljivci,
- odstranite suho in očitno bolno listje ter stare cvetove,
- preverite, ali ima lonec odprtine za odtekanje vode,
- rastlin ne odnesite v prezimovališče z razmočenim substratom.
Če imate več pelargonij, jih prvih nekaj tednov postavite tako, da jih lahko dobro opazujete. Prav v tem obdobju se pogosto pokažejo škodljivci, ki jih pri hitrem jesenskem pospravljanju nismo opazili.
Pozimi jih največ ljudi izgubi zaradi vode, ne zaradi žeje
Pelargonije imajo mesnata stebla in dobro prenašajo obdobja z manj vode. Pozimi, ko so temperature nižje in rast skoraj zastane, je njihova poraba vode bistveno manjša kot julija na sončnem balkonu. Zalivanje po poletnem urniku je zato ena najhitrejših poti do mehkih stebel in gnitja korenin.
Pozimi zalivajte šele, ko se substrat opazno osuši. V hladnem prostoru je lahko razmik med posameznimi zalivanji precej dolg. Voda ne sme več dni ostajati v okrasnem loncu ali podstavku, saj pelargonijam ustreza dobro odceden substrat in pozimi še posebej slabo prenašajo trajno mokre korenine.
Tudi količina vode naj bo manjša kot poleti. Cilj ni spodbujati nove rasti, temveč preprečiti, da bi se koreninska gruda povsem izsušila. Rastlina, ki je bila jeseni močneje prikrajšana in prezimuje skoraj v mirovanju, lahko potrebuje komaj kaj vode, dokler se proti pomladi ponovno ne začne prebujati.
Rednega poletnega gnojenja čez zimo prav tako ne nadaljujte. Rastlina, ki miruje, dodatnih hranil ne more smiselno uporabiti. Gnojenje ponovno povečamo šele proti koncu zime oziroma spomladi, ko se pojavijo novi čvrsti poganjki in je na voljo več svetlobe.
Rumenenje nekaj listov po selitvi še ne pomeni, da pelargonija propada
Po prestavitvi z balkona v hladnejši notranji prostor pelargonija pogosto izgubi del listov. Spremenijo se temperatura, količina svetlobe, zračna vlaga in kroženje zraka, zato manjše rumenenje ni nič nenavadnega. Če so stebla čvrsta in preostali listi zdravi, rastlini pogosto ni treba pomagati z dodatnim zalivanjem ali gnojilom.
Bolj pozorni bodite, če stebla pri dnu postajajo mehka ali temna, zemlja oddaja neprijeten vonj ali se na rastlini razvija sivkasta plesen. To so znaki, da so razmere verjetno preveč vlažne. Prezimovališče mora biti poleg hladnega tudi zračno; ob milejših dnevih ga je koristno prezračiti, če to lahko naredite brez nevarnosti, da bi rastline izpostavili mrazu.
Na drugi strani močno nagubani listi in povsem izsušena koreninska gruda pomenijo, da smo varčevanje z vodo odpeljali predaleč. Namen zimskega režima ni rastline izsušiti, ampak vzdrževati ravnovesje, pri katerem ostane živa in čvrsta, ne da bi aktivno rasla.
Če nimate primernega prostora, lahko shranite prihodnjo rastlino namesto velikega lonca
Velike korita pelargonij zavzamejo veliko prostora, zato je pri večji zbirki prezimovanje vseh odraslih rastlin pogosto nepraktično. Ena od možnosti je, da iz najlepših rastlin vzgojite potaknjence in čez zimo ohranite manjše mlade rastline. Potaknjenci zavzamejo bistveno manj prostora, na svetlem oknu pa lahko prezimijo ob zelo zmernem zalivanju.
Če to možnost uporabite, izberite zdrave poganjke brez cvetov in škodljivcev. Za ohranjanje priljubljene sorte je lahko nekaj dobro ukoreninjenih mladih rastlin precej bolj praktičnih kot več ogromnih balkonskih korit.
Starejše pelargonije, ki jih uspešno prezimite, lahko proti koncu zime postopoma prebudite. Takrat odstranite šibke ali posušene poganjke, po potrebi rastlino presadite v svež substrat in jo prestavite na nekoliko toplejše ter zelo svetlo mesto. Z zunanjim balkonom pa tudi spomladi ne hitite – pelargonije naj gredo ponovno na prosto šele, ko nevarnost pozebe mine.
Preberite tudi:
- Trik za razmnoževanje pelargonij: Tako boste iz ene rastline dobili deset novih
- Kako rešiti ovenele cvetove pelargonij in jim vrniti bujno cvetenje
