Pastinak je ena tistih vrtnin, pri katerih november ni znak, da smo s pobiranjem zamudili. Nasprotno – hladnejše vreme mu pogosto izboljša okus, saj se del škroba v korenu spremeni v sladkorje, zato postane bolj nežen in prijetno sladkast. Če so tla dobro odcedna, lahko del pridelka pustimo kar na gredi in ga izkopavamo sproti še pozno jeseni ali celo pozimi.
Ključni poudarki:
- Pastinak lahko po prvi slani ostane v zemlji, saj mu hlad pogosto izboljša okus.
- Gredo pred močnejšim mrazom prekrijte z listjem ali slamo, da zemlja ne zamrzne pregloboko.
- Koren vedno izkopljite z vilami; vlečenje za liste se pogosto konča z odlomljenim pastinakom.
Zakaj je pastinak po mrazu slajši?
Pastinak v korenu čez sezono shranjuje veliko rezervnih snovi. Ko temperature padejo, se del škroba začne pretvarjati v enostavnejše sladkorje, zaradi česar se okus po nekaj hladnih nočeh spremeni.
Zato ga ni treba pobrati takoj ob prvi jesenski slani. Ravno nasprotno, številni vrtnarji z glavnim pobiranjem počakajo do pozne jeseni, saj so koreni po hladnem obdobju aromatičnejši in manj ostri.
To ne pomeni, da mora pastinak najprej popolnoma zmrzniti. Že nekaj hladnih noči in postopno ohlajanje tal sta dovolj, da se okus začne spreminjati.
Ali lahko pastinak ostane v zemlji čez zimo?
Lahko, če je zemlja dobro odcedna in koreni ne stojijo v vodi. Pastinak je precej odporen proti mrazu, zato je zemlja pogosto najboljši prostor za njegovo shranjevanje.
Težava običajno ni sam koren, ampak tla. Če zemlja globoko zmrzne, ga takrat preprosto ne moremo izkopati, čeprav je pastinak pod površino še vedno v dobrem stanju.
Prav zato je koristno del grede pred začetkom močnejšega mraza zastreti. Tako se zemlja počasneje ohlaja in ostane dlje dovolj mehka za pobiranje.
Kako gredo pripraviti za zimsko pobiranje?
Najprej odstranite večino propadajočega plevela okoli rastlin, nato pa na površino položite rahlo plast suhega listja, slame ali drugega zračnega organskega materiala.
Zastirka naj bo dovolj debela, da blaži temperaturna nihanja, vendar je ni treba stisniti v mokro, neprepustno plast. Rahlo nasuto suho listje je pogosto učinkovitejše kot težka, zbita odeja.
Če imate na vrtu več vrst pastinaka, lahko zastrete samo del, ki ga želite pobirati skozi zimo. Preostanek poberite novembra in ga shranite drugje.
Kdaj je pravi trenutek za pobiranje pastinaka?
Za uporabo v kuhinji ga lahko izkopljete že jeseni, najbolj zanimiv okus pa pogosto razvije po prvih hladnih obdobjih. Koren naj bo dobro razvit, čvrst in dovolj debel za uporabo.
Če so rastline še zelo majhne, jim lahko pustite dodatnih nekaj tednov. V hladnem novembrskem vremenu rast sicer ni več hitra, koren pa lahko še naprej ostaja v zemlji brez večjih težav.
Najbolj praktična rešitev je postopno pobiranje. Izkopljete toliko, kot potrebujete za nekaj dni, preostanek pa ostane zaščiten na gredi.
Kako pastinak izkopati, ne da bi ga prelomili?
Pastinak pogosto razvije dolg, globok koren, zato je puljenje za liste ena najpogostejših napak. Če je zemlja težka ali zbita, se bo koren prej odlomil, kot pa lepo zdrsnil iz tal.
Vrtne vile zapičite ob rastlino dovolj globoko in zemljo nežno privzdignite. Šele ko začutite, da se koren sprosti, ga primite pri vrhu in izvlecite.
Pri zelo dolgih korenih je bolje zemljo zrahljati z dveh strani. Tako zmanjšate možnost, da bi spodnji del ostal v zemlji.
Listov ne režite prehitro, če koren še ostaja na gredi
Dokler pastinak še raste oziroma ostaja v zemlji za poznejše pobiranje, lahko nekaj zelenih listov pustite. Ko listje začne po močnejšem mrazu propadati, ga lahko porežete nekaj centimetrov nad površino.
S tem je tudi lažje videti, kje so posamezni koreni. Če boste gredo kasneje prekrili z debelo plastjo zastirke, si vrste označite s količki, saj je lahko pod snegom ali listjem hitro težko najti točno mesto.
Pri delu z listi je smiselno uporabiti rokavice, predvsem če je koža občutljiva. Sok nekaterih kobulnic lahko v kombinaciji z močnim soncem povzroča draženje kože, zato je pri večjem čiščenju preprosta zaščita rok dobra navada.
Kaj narediti, če napovedujejo daljše obdobje hudega mraza?
Če pričakujete več tednov globoko zamrznjene zemlje, lahko del pastinaka izkopljete vnaprej. Ni potrebe, da tvegate, da boste januarja potrebovali korenje za juho, vrtne vile pa ne bodo šle niti nekaj centimetrov v tla.
Najlepše, nepoškodovane korene izberite za shranjevanje. Zemljo z njih nežno odstranite, vendar jih pred skladiščenjem ne drgnite in ne perite po nepotrebnem.
Poškodovane ali prelomljene korene porabite najprej, saj se veliko hitreje izsušijo ali začnejo propadati.
Kako shraniti pobran pastinak?
Za krajše obdobje ga lahko hranite v hladilniku, za večjo količino pa je primeren hladen prostor z visoko zračno vlago. Korene lahko položite v zaboj in jih zasujete z rahlo vlažnim peskom.
Pomembno je, da pesek ni moker. Namen je preprečiti izsuševanje korenov, ne ustvariti razmočenega okolja.
Če imate primerno hladno klet, lahko tako shranite precejšen del pridelka. Kljub temu je pastinak pogosto najbolje ohranjen prav tam, kjer je zrasel – v zemlji.
Majhnih korenov ne zavrzite
Pri pobiranju se skoraj vedno najde nekaj tankih, razvejanih ali nenavadno oblikovanih korenov. Morda niso primerni za lepo pečen prilog, vendar so po okusu povsem uporabni.
Manjše korene lahko porabite za:
- zelenjavne juhe in jušne osnove,
- kremne juhe,
- enolončnice,
- zelenjavni pire,
- pečeno mešano korenasto zelenjavo.
Pastinak ima precej izrazit okus, zato že manjša količina spremeni značaj juhe ali omake. Lepih velikih korenov tako ni treba porabljati za jedi, pri katerih se oblika sploh ne opazi.
Zakaj se pastinak na vrtu pogosto razcepi?
Če iz zemlje potegnete koren s tremi ali štirimi “nogami”, razlog pogosto ni v sorti, ampak v razmerah v tleh. Kamenje, zbita zemlja, svež gnoj ali poškodba mlade koreninice lahko povzročijo, da se glavni koren razveji.
Pastinak zato najbolje uspeva v globoko prerahljani zemlji brez večjih grud in kamnov. Svežega hlevskega gnoja neposredno pred setvijo ne potrebuje; veliko bolj mu ustreza greda, ki je bila dobro organsko pognojena že prej.
Če so letošnji koreni močno razvejani, si to zapomnite za naslednjo pomlad. Globlja priprava gredice lahko naredi precej večjo razliko kot iskanje nove sorte.
Del pridelka lahko namenoma pustite do pomladi
Če imate veliko pastinaka in dobro odcedno gredo, lahko nekaj korenov pustite tudi dlje. Pozimi bodo ostali v mirovanju, ob prvi resni spomladanski otoplitvi pa jih izkopljite, preden začne rastlina močneje odganjati.
Ko pastinak začne porabljati shranjene zaloge za novo cvetno steblo, se kakovost korena postopoma slabša. Zato prezimovanje v zemlji ni način, da bi ga pustili do poznega maja, ampak predvsem praktično podaljšanje obdobja pobiranja.
Za domači vrt je to zelo priročno. Namesto velikega enkratnega jesenskega spravila imate pod zastirko zalogo korenov, ki jo odpirate sproti.
Novembra naj bo zemlja vaša shramba
Pastinak lepo pokaže, da jesenskega vrta ni vedno treba popolnoma izprazniti. Nekatere vrtnine so prav v hladnem delu leta najbolj zanimive in jih je pogosto lažje zaščititi na gredi kot pa iskati prostor zanje v kleti.
Če bo zemlja ostala dovolj rahla za izkopavanje, lahko svež pastinak pobirate še dolgo po tem, ko so druge gredice že prazne. Prva slana zato pri tej vrtnini ni opozorilo za hitro spravilo, ampak pogosto začetek obdobja, ko njen okus postane najboljši.
Preberite tudi:
- Kako shraniti pastinak za zimo: To so najboljši načini za dolgo obstojnost
- Kako na svojem vrtu vzgojiti bezeg za lastno uporabo
