DomovDom & EnergijaZakaj Korejci skoraj ne potrebujejo...

Zakaj Korejci skoraj ne potrebujejo radiatorjev? Odgovor vas bo presenetil

Brez radiatorja, zunaj pod lediščem in 25 stopinj Celzija doma? Iznajdljiv korejski trik, ki prihrani toploto in prepolovi stroške.Pred skoraj 3000 leti so Korejci izumili ogrevalni sistem, ki ogreva celotno hišo brez radiatorjev. Še danes ga uporabljajo milijoni ljudi.

Predstavljajte si, da sredi najhladnejše zime vstopite v hišo, sezujete čevlje in občutite prijetno toplino, ki prihaja naravnost iz tal. Skoraj 3000 let star ogrevalni sistem to omogoča v mnogih korejskih domovih – brez radiatorjev, ki zavzemajo rudi svoj del prostora v stanovanju, brez hladnih ploščic, ki jih običajni radiatorji ne segrejejo in navsezadnje, brez “nabiranja ljudi” okoli radiatorja, ker je le tam dovolj toplo.

Ključni poudarki:

  • Pozabite na radiatorje – Korejci že tisočletja prisegajo na drugačen način ogrevanja.
  • Toplota prihaja od spodaj – Starodavna rešitev skriva presenetljivo domiselno zgodbo.
  • Izum, ki je preživel stoletja – Njegova zamisel je navdihnila celo enega najbolj znanih arhitektov na svetu.

Talno ogrevanje

V velikem delu sveta talno ogrevanje še vedno velja za moderno in luksuzno rešitev. Toda, Korejci  so njegovo ta sistem ogrvanja poznali ža davno v preteklosti.

Njihov tradicionalni sistem, znan kot ondol (v korejščini tudi gudeul), ni le način ogrevanja doma. Je tudi izum, ki je oblikoval korejsko kulturo, arhitekturo in vsakdanje navade.

V korejskih hišah skoraj ni radiatorjev

Kakšno je življenje v Koreji? Veliko ljudi si v misli takoj prikliče urejene hiše z urejenimi in čistimi prostori, sezute čevlje pred vhodom in navsezadnje tudi lično urejeno okolico. Nekateri pa takoj pomislijo tudi na dejstvo, da v hišah ni radiatorjev.

S čim se ogrevajo? Odgovor je talno ogrevanje. Za razliko od zahodnega sveta kjer so bili radiatorji pogosti skozi vse 20. stoletje, korejska stanovanja večinoma niso obremenjena s temi oblikami ogrevanja.

Na začetki je boolo najbolj zaželeno meston v prostoru tik nad najbolj vročim delom tal. To je bolo mesto, ki se je nahajalo najbližje ognjišču. Ta del se je imenoval agungi in se je nahajalo zunaj prostora, pod tlemi. Danes takšne vroče točke običajno ni več, saj sodobni ogrevalni sistem, znan kot ondol, toploto enakomerno porazdeli z vročo vodo, ki kroži po ceveh pod tlemi.

Talno ogrevanje, ki spominja na bronasto dobo

Tudi druge starodavne civilizacije so poznale nekatere oblike talnega ogrevanja. Vendar nobena od teh ni bila tako domiselna in energetsko učinkovita. Dokaze o obstoju ondola segajo v bronasto dobo (okoli 900 pred našim štetjem). Ostanki kažejo, da je bil ta sistem razširjen po vsem Korejskem polotoku. 

Namesto ognja kot neposrednega vira toplote v hiši so Korejci pod tlemi naredili kanale, povezane z ognjem, na katerem se je kuhalo. Kamin je ostal zunaj bivalnega prostora, vroč dim in plini pa so prehajali pod tla, jih ogrevali in izstopali skozi dimnik na nasprotni strani hiše. Večje hiše so imele več ognjišč na skrbno izbranih mestih.

Sezuvanje čevljev skriva zgodbo o toplih tleh

Eden prvih običajev, ki se ga tujci naučijo v Koreji, je sezuvanje čevljev pri vhodu. Ta običaj je običajno povezan s higieno, vendar je njegov izvor globoko povezan s tradicionalnim ogrevanjem. Korejci že tisočletja sedijo, jedo in spijo na tleh.

Na Zahodu nikomur nikoli ne pride na misel, da bi stal na kavču ali postelji v čevljih. V korejskem domu so tla igrala enako vlogo, zato je bilo sezuvanje čevljev naravno pravilo. Pohištvo je danes običajno, vendar se je ta običaj še vedno ohranil.

Po vojni, še eno gorivo, in z njim velika nevarnost

Korejske hiše so stoletja ogrevali z lesom. Po korejski vojni (1950–1953) je les postal težko dostopen, zato so ljudje prešli na manj kakovosten premog, stisnjen v valjaste brikete jeontana. Bili so poceni in primerni tako za ogrevanje kot za kuhanje, vendar je bilo treba prilagoditi kamine in kanale.

Žal je sprememba prinesla resne posledice. Premog je gorel pri nižji temperaturi kot drva, slabo zgorevanje in težave z odzračevanjem pa so sproščale strupene, včasih smrtonosne pline. Najnevarnejši je bil ogljikov monoksid, plin brez barve in vonja. Pozimi so časopisi redno objavljali šokantne zgodbe o žrtvah zastrupitve.

Kako je starodavni ogrevalni sistem vstopil v novo stavbo

Z modernizacijo sta les in premog ondol nadomestila varnejše rešitve. Namesto vročega dima danes po ceveh pod tlemi kroži vroča voda, ki jo segreva elektrika ali plinski kotel. Skoraj tri tisočletja staro načelo je ostalo enako in se uporablja pri novogradnjah po vsej Južni Koreji. Toplota prihaja od spodaj in se enakomerno porazdeli po prostoru .

Korejski izum je navdihnil tudi enega najbolj znanih arhitektov na svetu

Dolgo pred K-popom, korejskimi serijami in korejskim valom, ki je preplavil zahod, je bil eden prvih večjih tehnoloških prispevkov Koreje ondol. Pritegnil je tudi pozornost ameriškega arhitekta Franka Lloyda Wrighta, znanega po poudarjenih horizontalnih linijah in inovativnih hišah.

Wright je idejo talnega ogrevanja predstavil v nekaterih svojih projektih v ZDA. Tako je izum, ki se je rodil iz potrebe po ogrevanju domov v hladnih zimah, postal navdih za sodobno arhitekturo.

Se vam zdijo naši članki zanimivi in koristni? Dodajte Bodi eko kot svoj priljubljen vir novic na Googlu.
Google
Nastavi ›
Alenka Krajnik
Alenka Krajnik
Alenka Krajnik je spletna novinarka in raziskovalka, ki v svojem delu združuje ljubezen do zeliščarstva, vrtnarjenja in sodobne kulinarike. Njen radovedni duh sega od ekoloških tem vse do utripa zabave, kjer bdi nad dogodki v svetu filma in aktualnih dogodkov.

NAJNOVEJŠE