V povezavi z delom od doma se pogosto govori o razbremenitvi okolja. Drži sicer, da je lahko ta oblika dela manj obremenjujoča za planet, vendar to ne velja v vseh primerih. Prihranki so namreč v veliki meri odvisni od navad delavcev …
Nova študija o povezavi med različnimi oblikami dela in vplivom na okolje
Med pandemijo in po njej se je med raziskovalci povečalo zanimanje za to temo, kar seveda ni presenetljivo, saj je bilo delo od doma med pandemijo precej razširjeno. Tisti, ki menijo, da bi morali čim večjemu številu ljudi omogočiti delo od doma, se pri tem pogosto sklicujejo tudi oziroma predvsem na razbremenitev okolja. Kot omenjeno, je pri tem potrebna pazljivost, saj je treba upoštevati različne dejavnike. To so ugotovili tudi raziskovalci, ki so v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences (PNAS) pred nedavnim objavili zanimivo študijo.
Zmanjšanje izpustov pri delu od doma enkrat tedensko praktično zanemarljivo
V osnovi drži, da je delo od doma v povprečju manj obremenjujoče za planet. Kot so ugotovili raziskovalci, ameriški delavci, ki delajo izključno od doma, v povprečju povzročijo kar približno 54 odstotkov manj izpustov kot tisti ameriški delavci, ki delajo izključno v pisarni. Toda poleg obeh »skrajnosti«, so tu še tisti delavci, za katere je značilno t. i. hibridno delo, ki postaja vse pogostejše. O hibridnem delu govorimo, ko delavci del delovnega časa preživijo v pisarni, drugi del časa pa delajo od doma. Pri tem seveda obstaja ogromno možnih kombinacij. Na prvi pogled se morda zdi, da bi morali biti prihranki pri izpustih tudi pri tistih, ki od doma delajo samo enkrat tedensko, precej veliki, toda raziskovalci so ugotovili, da je razlika v resnici precej majhna.
Pri tej skupini so se namreč emisije v povprečju zmanjšale samo za 2 odstotka. Za to naj bi bilo krivo dejstvo, da se prihranki pri prevozu na delo in z dela pri tej različici hibridnega dela pogosto izničijo zaradi pogostejše uporabe avta v druge namene in zaradi večje porabe energije doma. Pri tistih, ki doma delajo od dvakrat do štirikrat tedensko, so bile razlike v primerjavi s tistimi, ki delajo samo v pisarni, že nekoliko večje. Količina izpustov se je namreč v povprečju zmanjšala za 11–29 odstotkov.
Delo od doma = pogostejša vožnja v prostem času
Kot je bilo mogoče pričakovati, je bilo zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida v največji meri posledica zmanjšanja števila kilometrov in manjše porabe energije v pisarnah. Avtorji študije pri tem opozarjajo, da pri tistih, ki delajo od doma, kljub temu ni ustrezno govoriti o ogljični nevtralnosti in da je treba pri učinkih upoštevati številne dejavnike. Ljudje, ki delajo od doma, tako na primer v prostem času v povprečju prispevajo k večji količini izpustov kot tisti, ki delajo samo v pisarnah, saj poskušajo nadoknaditi pomanjkanje družbe med delovnikom.
Uporaba obnovljivih virov energije lahko prevesi tehtnico
Obenem so prihranki v veliki meri odvisni od zasnove objektov. Tako so lahko poslovni prostori, v katerih se uporabljajo obnovljivi viri energije, včasih manj obremenjujoči za okolje od manjšega stanovanjskega objekta. Upoštevati pa je treba tudi to, da se tisti, ki začnejo delati izključno od doma, pogosto preselijo na malce bolj ruralna območja, kar pomeni, da postanejo možnosti za uporabo javnega prevoza precej omejene. Posledično se poveča število kilometrov, opravljenih z avtom.