Sindrom izgorelosti je včasih precej težko prepoznati. Pred sodobnega človeka je postavljeno preveč vsakodnevnih izzivov in obveznosti, ki mu kratijo čas za počitek in regeneracijo. Večina ljudi se ne zaveda, da je v kroničnem stanju stresa, ki vpliva na celotno telo. Ta zmanjša sposobnost telesa za okrevanje po fizičnem, mentalnem in psihičnem naporu, kar nas pelje v adrenalno utrujenost.
Velikokrat se nam zdi, da smo že vsega vajeni, da smo močni, vzdržljivi in da so utrujenost, sprememba razpoloženja, nejasnost razmišljanja ter težave s spanjem le začasni simptomi telesnega neravnovesja. Pravzaprav so to zelo resni znaki, ki nas opozarjajo, da je treba upočasniti ritem, najti čas zase in poiskati pomoč, da ne bi prišlo do popolne izgorelosti.
Kako prepoznati adrenalno utrujenost?
Stresni odziv je zelo pomemben za preživetje (aktiviranje odziva »boj ali beg«), saj se takrat zaostri fokus, hitreje razmišljamo, dvigne se raven energije in v trenutku dobimo skoraj nadčloveško moč. Vse to nam omogoča, da se pravočasno izognemo prometni nesreči, napadu, da rešimo nekoga iz goreče stavbe ali ostanemo v budnem stanju dlje časa, če je to potrebno.
Stres je lahko akutni, kronični ali travmatski. V večini primerov je adrenalna utrujenost povezana s kroničnim stresom, saj tovrstna oblika stresa traja predolgo in ne dovoli telesu, da se povrne v normalno stanje. Izločanje stresnih hormonov, ki so odgovorni za posebno stanje organizma, poteka prek nadledvičnih žlez. Nadledvični žlezi sta dva majhna organa velikosti palca, ki ležita nad ledvicami in sta del endokrinega sistema. Tesno sta povezani tudi s hipotalamusom in hipofizo. Vključeni sta v produkcijo 50 različnih hormonov in vplivata na skoraj vse funkcije telesa, od katerih so marsikatere primarne za naše preživetje.
Sindrom izgorelosti je neposredno povezan z nadledvično žlezo
Kaj pravzaprav je skupek procesov, ki ga imenujemo sindrom izgorelosti? Ko naši možgani registrirajo emocionalno ali fizično grožnjo, nadledvični žlezi začneta izločati kortikosteroide in kateholamine, vključno s kortizolom in adrenalinom. Kortizol in adrenalin poženeta kri v možgane, srce in mišice. Nato se sproščajo kortikosteroidi, ki upočasnijo prebavo, odziv imunskega sistema in druge funkcije, ki niso ključne za preživetje.
Dolgotrajno stresno obdobje je odgovorno za pretirano stimulacijo nadledvičnih žlez, kar posledično pripelje do nihanja ravni kortizola (stresni hormon) v krvnem obtoku. To po navadi povzroča tudi pomanjkanje hormona DHEA, ki je odgovoren za nastanek mnogih hormonov v telesu. Težava pri ugotavljanju težav z izgorelostjo tiči v laboratorijskih testih, saj se velikokrat zgodi, da se tam ne odkrije nihanje hormonov, simptomi pa so vseeno prisotni. Zelo je pomembno, da razumemo, da adrenalna utrujenost ni enako kot insuficienca nadledvičnih žlez, ki se kaže kot Addisonova bolezen ali Cushingov sindrom.
Adrenalna utrujenost in stres
Pri adrenalni utrujenosti vedno govorimo o stanju, ko nadledvični žlezi ne obvladujeta ogromne količine vsakodnevnega stresa, zaradi katerega prihaja do nepravilnega izločanja kortizola. Vzroki za nastanek tega stanja so lahko: dolgotrajno stresno obdobje zaradi mobinga ali preobremenjenosti v službi, šolskih obveznosti, finančnih težav, problematičnih partnerskih odnosov, bolezni v družini, smrti bližnjih, ločitve, izpostavljenosti toksičnim snovem, nenehnega negativnega razmišljanja, travme iz otroštva ali v odrasli dobi, težav s spanjem, različnih operativnih posegov, slabih prehranjevalnih navad in jemanja stimulansov, pomanjkanja telovadbe ali pretirane telovadbe, zaradi določenih bolezenskih stanj in bolečin (depresija, revmatoidni artritis, multipla skleroza, fibromialgija, diabetes …).
Zavedanje, da naš način življenja ni optimalen, in prisotnost določenih simptomov, ki jih lahko povezujemo z izgorelostjo, bi morali jemati kot rdeči alarm. Takrat ni čas, da iščemo dodatne izgovore, spijemo še eno kavico, da lahko preživimo dan ali posegamo po še kakšnem močnejšem stimulansu, ker se bo telo tako sesulo, da se ne bomo pobrali še veliko časa.
Simptomi in opozorilni znaki izgorelosti
Opozorilni znaki za sindrom izgorelosti so naslednji: pojav avtoimunskih bolezni, kronična utrujenost, nejasnost razmišljanja, zmanjšana koncentracija, težave s spanjem, izguba las, hormonsko neravnovesje, inzulinska rezistenca, sprememba v razpoloženju, depresija, razdraženost, hitro pridobivanje telesne teže, hrepenenje po določeni hrani (posebej po sladkarijah in slanih prigrizkih), izguba mišične in kostne mase, zmanjšan libido, odvisnost od alkohola in psihoaktivnih snovi, alergije, nabiranje maščob okrog trebuha, povišan krvni tlak, vrtoglavice, pogosti prehladi in gripe zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema …
Da bi preverili stanje kortizola, je najbolje, da izvajate 24-urni test nihanja kortizola iz sline in ne iz krvi. Priporoča se tudi preverjanje hormonov ščitnice, katerih delovanje je ozko povezano s stanjem delovanja nadledvičnih žlez. Poleg tega se lahko preverijo tudi odnos kortizola in DHEA, nevrotransmitorjev, test kontrakcije zenice, meritev krvnega pritiska v mirnem ležečem položaju in ko vstanemo … Konvencionalno zdravljenje bo pomenilo dodajanje hidrokortizona za regulacijo kortizola v telesu, ki vedno pride s stranskimi učinki.
Regeneracija telesa in zdravljenje sindroma izgorelosti na naraven način
Stres bo vedno prisoten, saj živimo v času, ko se je težko izolirati od vseh motečih dejavnikov, ampak to ne pomeni, da ni mogoče spremeniti našega odziva na stresne okoliščine in preprečevati sindrom izgorelosti. S tem bomo varovali svoje telo in preprečevali poškodbe, ki nastajajo zaradi stresne reakcije v telesu. Najbolje bi bilo, da delujemo preventivno in preprečujemo nastanek težav, povezanih s stresom. Na žalost veliko ljudi zanika opozorilne znake, kar pripelje do psihofizične nefunkcionalnosti telesa.
V takšnih okoliščinah je zdravljenje resnično dolgotrajno (za manjšo izgorelost od 6 do 9 mesecev, za srednjo od 12 do 18 in izrazito izčrpanost tudi več kot 2 leti). Prva stvar, ki je ključnega pomena, je najti prava orodja za regulacijo stresa. To predvsem pomeni, da se bomo umaknili iz okolja, ki je za nas strupeno, če ne obstaja drug način, da spremenimo dogajanje okrog sebe.
Sprememba službe, pogovor z nadrejenimi o zmanjševanju obveznosti, reševanje konfliktov, psihološka podpora za reševanje notranjih vzorcev in premagovanje travm, da lahko začnemo spreminjati odzive na različne neprijetne življenjske situacije, osredotočanje na pozitivne stvari in transformacija negativnih misli, ukvarjanje z dejavnostmi, ki nas resnično veselijo, zdravljenje psihičnih težav, ki so posledica stresa, iskanje aktivnosti, ki nam lahko pomagajo pri sproščanju (meditacija, dihalne vaje, joga, masaža, bivanje v naravi in gozdu, redna in pravilna izpostavljenost sončni svetlobi, pogoste krajše počitnice, primerna in redna telovadba …), so le nekateri ukrepi, ki bodo takoj pozitivno delovali na regulacijo stresa.
Koristna hrana in dopolnila
Poleg tega je treba telo tudi fizično okrepiti in razstrupiti (pri tem se vključimo v posebne programe, poiščemo strokovnjake, ki nam bodo sestavili individualen program, začnemo uživati hrano, ki bo dvignila raven serotonina in dopamina (predvsem polnovredna rastlinska prehrana z visoko vsebnostjo vlaknin, kot so polnovredna žita, stročnice, sadje in zelenjava, kakovostne maščobe iz semen, oreščkov in avokada, križnice in užitne alge).
Izogibamo se živilom, ki motijo funkcijo nadledvičnih žlez (kofein, sladkor, sladkarije, predelani ogljikovi hidrati in vsa procesirana hrana), začnemo uporabljati zdravilne rastline in različna prehranska dopolnila (čaga, kordiceps in druge medicinske gobe, rhodiola (rožni koren), ašvaganda, šisandra, sveta bazilika (tulsi), sibirski ženšen (elevterokok), sladki koren, 5-HTP, L-triptofan, L-teanin z meliso, maca, B-kompleks, omega-3 iz alg, magnezij, vitamin C, vitamin D, selen, baldrijan, tinktura maka, eterično olje sivke in rožmarina, Bachove cvetne esence, aromaterapija …)).
Kot vsaka druga bolezen je tudi izgorelost priložnost za transformacijo, osebno rast, postavljanje življenjskih prioritet in pot do sebe. Vsak, ki si izbere to pot, bo zagotovo nagrajen z dobrim zdravjem, počutjem in notranjim mirom.