Prijava
Krčne žile imenujemo stanje, pri katerem je delovanje ven oslabljeno do te mere, da ne morejo več v polnosti opravljati svojega dela oziroma vračati krvi proti srcu. Najpogosteje se pojavijo na področju nog. Žile imajo oslabljene stene in postanejo vijugaste, zaradi česar so precej opazne, predvsem ob daljšem stanju pa zaradi njih čutimo krčem podobne bolečine in trganje v mišicah nog, ki so premalo prekrvavljene oziroma prehranjene. Zakaj se pojavijo in kako se lahko z njimi spopademo?
Kaj so krčne žile
Krčne žile so znak venskega popuščanja, pri katerem so stene žil oslabljene, venske zaklopke pa ne delujejo več kot običajno in ne pomagajo vračati krvi nazaj proti srcu. Za nastanek krčnih žil pogosto krivimo dednost, vendar ta ne sme biti izgovor – s primerno prehrano in dovolj gibanja, ki spodbuja dobro delovanje mišic v goleni, se lahko težavi v večji meri izognemo. Poleg premalo aktivnosti pa na pojav vplivajo še previsoka telesna teža, povišan krvni tlak ter tudi uživanje alkohola in kajenje. Enako težavno je premalo gibanja na račun sedenja ali stalnega stoječega dela. Lahko bi torej rekli, da za krčne žile vsekakor obstaja dedna nagnjenost, a v največji meri si jih pridelamo zaradi lastnega življenjskega sloga.
Preventiva in preprečevanje
Če sta gibanje in zdrava prehrana ključ za preprečevanje nastanka krčnih žil, pa lahko ob opaženem začetku pojavljanja za preprečevanje napredovanja bolezni uporabimo še en način: nošenje kompresijskih nogavic. Te so se nekoč uporabljale zgolj pri osebah s krčnimi žilami, danes pa so izjemno priljubljene tudi med športniki, saj nogavice pomagajo stisniti vene, s tem pa vplivajo na tlak v njih in poskrbijo za izboljšan krvni obtok – in to pomeni, da izboljšamo tudi delovanje mišic. Z nogavicami si nekateri bolniki pomagajo ves čas, saj lahko ublažijo občutek utrujenih nog, srbečice, otekanja in krčev, drugi pa jih uporabljajo zgolj med čakanjem na operativni poseg in neposredno po njem. Kompresijske nogavice lahko segajo zgolj do kolena (kadar so prizadete le goleni), pri prizadetosti tudi v stegnih pa se je treba odločiti za višje segajočo različico oziroma kompresijske hlačne nogavice. Prav tako je treba izbrati, koliko bodo nogavice stisnile noge oziroma kakšna naj bo kompresija, kar lahko najbolje določi zdravnik specialist.
Načini zdravljenja krčnih žil
Ko opazite simptome, kot so otekanje in utrujenost nog ter krči v njih, pojavijo pa se tudi vidni znaki, torej opazne pajkaste drobne žilice in pozneje nagubane žile, ki jasno zmotijo gladek videz kože, je treba obiskati zdravnika in opraviti ultrazvočni pregled, s pomočjo katerega je že mogoče izbrati način zdravljenja. Težave ne smemo zanemarjati, misleč, da je zgolj estetska – gre za motnjo v delovanju žil, ki se lahko konča s hudim vnetjem, z ulkusom oziroma razjedo, ki se lahko v obliki grde rane odpre tudi navzven, prihaja lahko do pojava krvnih strdkov, ki ogrožajo celotno telo in vodijo v kap.
Pri blažjih oblikah se lahko zanesemo na nogavice, mazila, ki skozi kožo vplivajo na vene in krvni obtok, ter na tablete z enakim učinkom – sestavine so lahko sintezne ali pa gre za izvleček semen divjega kostanja, ki dokazano deluje. Ko težava preseže začetno fazo, pa se je treba zateči k bolj resnim oblikam zdravljenja oziroma posegom: sklerozaciji, laserskemu zdravljenju, operativni odstranitvi prizadetih žil in drugim. Gotovo se sprašujete, kako je mogoče prizadete vene kar odstraniti, kajne? Pravzaprav s tem ni težave, saj njihovo delovanje prevzamejo druge žile, ki se nahajajo globlje.
Kako zdravimo krčne žile
Poglejmo si, kateri načini zdravljenja so nam običajno na voljo (tako na račun zdravstvenega zavarovanja kot samoplačniško – žal so lahko čakalne dobe tudi dolge, zato se marsikdo odloči prav za zdravljenje na račun lastnega žepa):
Lasersko zdravljenje krčnih žil
Laserski poseg se zanaša na visoko temperaturo laserja, s pomočjo katere zapremo prizadete žile in jih s tem uničimo oziroma preprečimo njihovo delovanje. Laserski poseg velja za odlično izbiro, saj je okrevanje po njem precej hitro, pa tudi zapletov je precej malo. Podobna mu je radiofrekvenčna ablacija, pri kateri se žila ne zapira s temperaturo, temveč s pomočjo radiofrekvenčnih valov, ki jih oddaja radiofrekvenčno vlakno oziroma žica. Pri manjših krvnih žilah se lahko po zaprtju žil manjše žilice tudi odstranijo skozi kožo s pomočjo igle, kar seveda poteka ob anesteziji.
Sklerozacija krčnih žil
Pogosta terapija je tako imenovana sklerozacija, pri kateri se v žilo s pomočjo igle in s pomočjo ultrazvočnega nadzora vbrizga kemično sredstvo, ki poskrbi za zaprtje prizadete vene. Prednost tega postopka je, da se lahko izvede tudi pri osebah, pri katerih bi bil operativni poseg nevaren, žal pa metoda ni najboljša, kar se tiče ponovitev težave – ne moremo se zanašati, da bo zadostovala za stalno odpravo težav. Prav zaradi tega se uporablja pri nekoliko manj težkih oblikah krčnih žil oziroma predvsem pri pojavu metličastih krčnih žil (pajkastih žilah).
Endoskopska operacija
Najbolj zahtevna posega sta klasična operacija za odstranitev krčnih žil in endoskopska operacija za prekinitev prebodnih ven, torej tistih, ki povezujejo globoki in povrhnji venski sistem. Opravljata se lahko v splošni anesteziji ali pa (redkeje) tudi zgolj v regionalni oziroma lokalni. Za razliko od sklerozacije ali laserskega in radiofrekvenčnega posega se prizadeta žila pri klasični operaciji odstrani iz telesa, zato je treba napraviti kirurški rez, s katerim se žila dobro razkrije, nato pa se vanjo vstavi žica in žila se z njeno pomočjo v celoti izvleče. Rana se nato zašije in povije s kompresijskim (elastičnim) povojem ali se nadene nogavica. Pri endoskopski operaciji, kjer se poskrbi za prekinitev ven, ki povezujejo globoke in povrhnje vene, pa se v telo vstopi s pomočjo endoskopa, torej je rez minimalen. S pomočjo ultrazvoka se poiščejo povezovalne oziroma prebodne vene, pretisnejo in nato prekinejo.
Kako ravnati po posegu?
Posegi pri krčnih žilah terjajo primeren režim za okrevanje, ker se tudi po operativnem posegu hitro odpravite domov, pa je to predvsem na vas samih. Mišljenje, da je treba po postopku počivati, je zgrešeno – ožilje je treba čim prej spodbuditi k normalnemu delovanju in poskrbeti, da bodo funkcijo odstranjenih ali zaprtih ven prevzele druge, zato se je treba gibati. Že takoj po prihodu domov začnemo z lažjim gibanjem, na primer s sprehodi, saj se ne smemo gnati do bolečin. Po dveh ali treh tednih pa smo že lahko tudi bolj aktivni.
Paziti je treba na krvne strdke, proti katerim lahko dobite injekcijo in si jo injicirate tudi sami, sicer pa se priporoča uporaba zdravil, ki preprečujejo nastajanje strdkov (tudi aspirin). Nositi je treba kompresijske nogavice oziroma hlačne nogavice, ki naj bodo narejene po meri. Čas nošenja je odvisen od tega, kakšen poseg ste imeli, pa tudi od nekaterih drugih dejavnikov, zaradi katerih je morebiti potrebna dodatna opora (na primer debelost). Enak recept, kot je veljal za preprečevanje nastanka krčnih žil, velja tudi za obdobje po posegu in pravzaprav za vse življenje po njem: treba se je dovolj gibati in zdravo jesti. Glede na to, da je ena operacija oziroma postopek zdravljenja že za vami in ste imeli zaradi njega kar precej nevšečnosti, potem vam motivacije za spremembo življenjskega sloga ne bi smelo primanjkovati.
