Zdi se, da se pandemija izgorelosti skozi sodobno družbo širi s svetlobno hitrostjo. Morebitni občutki sramu ali obupa so v tovrstnih situacijah odveč, saj je izgorelost praviloma posledica preobremenjenosti. Sram in občutki krivde pogosto privedejo do skrivanja simptomov izgorelosti, kot so nenehna utrujenost, težave z zbranostjo, pomanjkanje motivacije oziroma brezvoljnost ter težave s spanjem. Tako še naprej dajte vtis, da zmorete vse in še več – nato pa se nekega dne popolnoma zlomite.
Prav zato je hitro ukrepanje tako pomembno. Če ukrepate že ob prvih, blažjih znakih izgorelosti, lahko s tem preprečite popoln kolaps. Za začetek je smiselno, da se poskušate o svoji stiski pogovoriti z delodajalcem. Za vaše težave je sicer lahko krivo načrtno preobremenjevanje, vendar pa po drugi strani ni nujno, da se delodajalec zaveda stiske, ki jo doživljate. Šele ko boste o težavi odkrito spregovorili, boste lažje ocenili, ali bodo potrebni dodatni ukrepi. Seveda pa je pametno, da se na pogovor z delodajalcem pripravite. Verjetnost za to, da dosežete želeni rezultat, bo tako precej večja.
Identificirajte glavne vzroke za težave
Izgorelost je običajno zapleten pojav, ki ni odvisen samo od enega ali dveh dejavnikov. Težave najverjetneje niti niso omejene zgolj na delovne zadolžitve, čeprav je osnova za izgorelost običajno prav preobremenjenost na delovnem mestu. Identificiranje vzrokov za izgorelost je lahko zato zelo zahtevno, vendar je priporočljivo, da poskušate pred pogovorom z delodajalcem kljub temu razmisliti o tem, kateri so glavni dejavniki, ki so vplivali na to, da ste se znašli v stiski. Med pogovorom se seveda nato omejite na tiste dejavnike, ki so neposredno povezani z delovnim okoljem.
Razmislite, kaj bi vam lahko pomagalo
Identificiranje glavnih vzrokov za simptome izgorelosti, s katerimi se spopadate, je osnova za to, da ugotovite, kaj potrebujete. Če boste delodajalcu predstavili konkretne ukrepe, ki bi vam lahko pomagali, bo pogovor najverjetneje precej bolj produktiven, kot bi bil sicer. Ali je delovnih zadolžitev preprosto preveč in je zato nujna zaposlitev dodatne osebe? Bi vam morda koristil malce bolj fleksibilen delovni čas? Bi lahko težave omililo (občasno) delo od doma? Potrebujete več mentorstva? Bi vam morda bolj ustrezalo drugo delovno mesto z drugačnimi zadolžitvami? Ali potrebujete mirnejše okolje? (Če ugotovite, da nobena od tovrstnih rešitev ne bi zadoščala oziroma da bo za to, da si resnično opomorete, potrebna bolniška odsotnost, pa je seveda bolj kot pogovor z delodajalcem smiseln pogovor z osebnim zdravnikom.)
Vadite s prijateljem
Preden se pogovorite z delodajalcem, je dobro, da se na pogovor pripravite tako, da vadite s prijateljem oziroma z bližnjo osebo. Preigrajta različne scenarije oziroma možne odzive delodajalca. Ko bo čas za pogovor, boste tako precej bolje pripravljeni. Če vas bo delodajalec poskušal odpraviti z izgovori, se boste lahko posledično odzvali precej bolj suvereno, saj vas tovrsten odziv ne bo zmedel.
Pogovorite se s sodelavci
Sodelavce, ki jim lahko zaupate, pred pogovorom z delodajalcem vprašajte, ali se tudi oni morda spopadajo s podobnimi težavami. Nemalokrat se zgodi, da zaposleni skrivajo svojo stisko tudi pred sodelavci, saj imajo občutek, da so edini, ki niso kos delovnim zadolžitvam. Ko se eden v skupini vendarle opogumi, pa o svojih stiskah hitro spregovorijo tudi drugi. Tako ni nujno, da se boste morali z delodajalcem pogovoriti sami.
Poiščite najprimernejšo osebo za sestanek
Če imate več nadrejenih, razmislite, katera je tista oseba, ki bo najlažje razumela vašo stisko in ki vam bo pripravljena stopiti nasproti s konkretnimi spremembami (če ima seveda moč za to). Včasih je lahko dobra izbira tudi kadrovska služba. Najboljša osnova za ocenjevanje odziva so zagotovo pretekle izkušnje.
Vsebino pogovora nakažite v elektronskem sporočilu
Ali imate občutek, da boste med samim pogovorom težko ubesedili svojo stisko in dosegli želeni rezultat? Če svoje misli lažje izrazite v pisni obliki, vam svetujemo, da delodajalcu pred pogovorom pošljete elektronsko sporočilo s ključnimi iztočnicami. Tveganje za to, da pogovor skrene v napačno smer, bo tako precej manjše. Elektronsko sporočilo je lahko koristno tudi za delodajalca, se bo tako lažje pripravil na sestanek. Tako bo lahko že vnaprej razmislil o možnih izboljšavah delovnih pogojev in na sestanek prišel s konkretnimi predlogi.
Bodite spoštljivi, toda odločni
Med sestankom poskušajte ohraniti mirno kri. Bodite spoštljivi, saj izbruhi ne bodo koristili nikomur. S tem seveda ne namigujemo, da morate potlačiti svoje resnične občutke oziroma stisko. Nasprotno: asertivnost je pri tovrstnih pogovorih ključna. To pomeni, da se med pogovorom ne smete zmesti in se odreči svojim zahtevam, če veste, da ste na robu popolnega kolapsa. Če poskuša delodajalec spremeniti temo pogovora, je torej pomembno, da pogovor prijazno, vendar odločno usmerite k tistemu, zaradi česar ste zaprosili za sestanek.
Izpostavite prednosti za podjetje
Stiska zaposlenih bi morala biti že sama po sebi zadosten razlog za ukrepanje, vendar v praksi to žal pogosto ne drži. Če je delodajalec brezbrižen do vaših težav, mu je zato pametno namigniti, da je preobremenjevanje zaposlenih, ki vodi v izgorelost, škodljivo tudi za samo podjetje. To namreč pomeni pogostejšo in dolgotrajnejšo bolniško odsotnost zaposlenih ter odpovedi, ki zahtevajo nenehno iskanje in uvajanje novih kadrov.
