Eliminacijska dieta nam je lahko v pomoč pri različnih težavah, predvsem zdravstvenih. Ali se spopadate z navidezno nepojasnljivimi zdravstvenimi težavami oziroma ponavljajočimi se simptomi? V tovrstnih primerih se pogosto izkaže, da se vzrok za težave skriva na krožniku.
Ena od možnosti so seveda testi za odkrivanje alergij na hrano, vendar je lahko temeljito testiranje, ki ga zdravstveno zavarovanje običajno ne krije, zelo drago. Poleg tega pa ni nujno, da je v ozadju vaših težav alergija. Za simptome je lahko kriva tudi intoleranca na posamezna živila, tu pa so testi precej manj uporabni.
V večini primerov je zato bolj smiselna eliminacijska dieta, s pomočjo katere lahko sami ugotovite, katera so tista živila, ki vam povzročajo težave …
Kaj je eliminacijska dieta in kako se je lotiti?
Pri eliminacijski dieti začasno izločimo »problematična živila«, nato pa jih postopoma ponovno dodajamo na jedilnik ter opazujemo vpliv na telesno simptomatiko in počutje. Odločite se lahko za »agresivnejši« pristop ali za zmernejšo obliko eliminacijske diete. Pri slednji se vsaj na začetku omejite izključno na najpogostejše krivce za alergijske reakcije, torej na gluten, kravje mleko in mlečne izdelke, sojo, koruzo, jajca, oreščke, arašide ter ribe in morske sadeže. Po želji je lahko proces še nekoliko počasnejši (najprej lahko na primer izločite samo eno ali dve skupini, nato pa postopoma nadaljujete).
Če se odločite za agresivnejši pristop, je priporočljivo, da sočasno izločite vse naštete skupine, obenem pa je dobro, da se vsaj začasno odpoveste tudi belemu sladkorju, kavi in drugim kofeinskim napitkom, alkoholu, stročnicam ter živilom, ki vsebujejo umetna sladila, barvila in ojačevalce okusa. Ta oblika eliminacijske diete je seveda napornejša, vendar je pot do cilja praviloma hitrejša.
Živila se običajno izločijo za približno 30 dni. Če simptomi, ki vas mučijo, izginejo, lahko živilo ponovno dodate na jedilnik. Pri uvajanju upoštevajte, da lahko naenkrat dodate eno samo živilo oz. skupino, na primer izdelke, ki vsebujejo gluten. Za uvajanje posameznega živila/skupine si vzemite najmanj dva dni. Če se simptomi ponovno pojavijo, je to znak, da gre za hrano, ki (vsaj trenutno) ni najprimernejša za vas.
Simptomi, na katere morate biti pozorni
Upoštevajte, da negativna reakcija na hrano ne vpliva samo na prebavni trakt. To pomeni, da prebavne težave (zaprtost, driska, napihnjenost, čezmerni vetrovi ipd.) niso edini znak, da vam določeno živilo ne ustreza. Pozorni morate biti tudi na simptome, kot so utrujenost, težave s kožo (akne in druge kožne reakcije), depresivni občutki/zelo izrazito nihanje razpoloženja, »možganska megla«, hiperaktivnost, bolečine v sklepih in afte.
Alergija ali intoleranca?
Kot je bilo nakazano uvodoma, alergije na hrano ne smemo enačiti z intoleranco. Če opazite nezaželeno reakcijo, to torej ne pomeni nujno, da ste na živilo alergični in da ga ne boste mogli več uživati.
Alergija na hrano je tesno povezana z imunskim sistemom. Če smo na neko snov v hrani alergični, bo v primeru zaužitja imunski sistem spodbudil pospešeno tvorbo protiteles IgE, obenem pa se bo začela v krvni obtok sproščati histamin. Simptomi se bodo pojavili praktično v hipu (izpuščaji, otekanje, srbečica itn.). Včasih so simptomi relativno blagi, v drugih primerih pa tako hudi, da lahko ogrozijo življenje, saj lahko privedejo do t. i. anafilaktičnega šoka.
Pri intoleranci na hrano imunski sistem ni vpleten. Težave so lahko povezane z različnimi vzroki, na primer s pomanjkanjem specifičnih encimov, z neustreznim odzivom črevesnih bakterij ali z vnetjem črevesja. Simptomi so pri intoleranci pogosto vezani neposredno na prebavni trak. Med najpogostejše simptome intolerance tako spadajo zaprtje, driska, trebušni krči in napihnjenost. Pojavijo pa se lahko tudi druge težave, na primer naglo povečevanje telesne teže, anksioznost, nenehna utrujenost in pogosti glavoboli.
Preberite tudi: Nizkohistaminska dieta: osnovne informacije in koristni napotki
