Ljubezen do sebe: 5 nasvetov, kako postati lastna »duša dvojčica«

Ljubezen do sebe je osnova srečnega, mirnega življenja. Vendar pa to ni nekaj, v kar bi se lahko preprosto prisilili. Pozitivne afirmacije pogosto niso dovolj.

Prepiri med partnerjema so lahko koristni

Prepiri so lahko koristni za okrepitev vezi med partnerjema – če seveda niso povezani z nespoštljivostjo in nasilnim obnašanjem.

Redno pitje kave je lahko koristno za vaše srce

Študija, ki je bila predstavljena na letošnjem kongresu Ameriškega združenja za kardiologijo, prinaša dobre novice za ljubitelje kave. Ne le da zmerno uživanje kave...

Kaj je krivo za slabost med vožnjo?

Nekateri ljudje imajo med vožnjo tako hude težave s slabostjo, da se ne morejo osredotočiti na nič drugega.

Ajurvedski nasveti za boljše duševno zdravje

Eden od glavnih ciljev ajurvedskih tehnik je vzpostavljanje ravnovesja med telesom, umom in dušo.

Začinite svoje zdravje s super začimbami

Začimbe in zelišča so zagotovo nekakšno superživilo. V njih so namreč skoncentrirane številne izjemno koristne snovi.

Rastline, ki ugodno vplivajo na centralni živčni sistem

V rastlinah najdemo veliko sestavin, ki delujejo na centralni živčni sistem in imajo pogosto pomirjevalni ali stimulativni učinek na naše telo.

Ali vas občasno preseneti nadpovprečno močna menstruacija?

Menstruacije so večinoma precej šibke, spremljajoči »simptomi« pa mili, občasno pa vas kljub temu preseneti zelo močna menstruacija.
Vrt & VrtnarjenjeVrt na balkonu in gojenje vrtnin v posodah

Vrt na balkonu in gojenje vrtnin v posodah

MORDA VAS ZANIMA

V tem času, ko je zavedanje o svoji zelenjavi postalo tako pomembno kot nikoli doslej, nas situacija kar kliče, da si poiščemo alternative klasičnemu vrtu tudi doma. Če le pogledamo okoli sebe, lahko kmalu opazimo, da je skoraj vsak balkon, terasa ali okenska polica že lahko vrt v malem.

- Oglas -

Gojenje vrtnin v posodah je preprost način, kako pridelati nekaj svoje zelenjave, še posebej če nimamo vrta ali pa nam na vrtu zmanjkuje prostora za vse, kar želimo pridelati. Z gojenjem v posodah imamo lahko pod nadzorom več stvari kot pa na vrtu, zato je tako vrtnarjenje še lažje kot pa na klasičnih gredicah. Edina omejitev na balkonih je nosilnost. Z velikostjo in številčnostjo posod in korit se povečuje tudi teža, zato vseeno ne pretiravamo in najprej poskrbimo za varnost.

Katere vrtnine spadajo v lonce?

Prvo vprašanje, ki se nam poraja, ko se odločamo o gojenju v posodah, je zagotovo: kaj pravzaprav sejati ali saditi?

Preprost odgovor bi bil: kar imamo najraje, kar najraje jemo in največ uporabljamo. V koritih odlično uspeva blitva, ki da tudi v lončku že kar veliko pridelka. Sam izbor vrtnin je odvisen tudi od našega znanja. Če se namreč prvič lotevamo vrtnarjenja in nimamo znanja, se raje odločimo za vrtnine, ki jih bomo laže vzgajali, kot sta na primer solata in radič, če smo nekoliko bolj vešči, pa se lahko odločimo tudi za paradižnik. Sicer pa si lahko v posodi pridelamo tudi korenje, rdečo peso ali krompir, le paziti moramo, da je ta dovolj globoka.

Med tistimi vrtninami, ki jih lahko posejemo v lončke, je tudi večina zelišč, ki jih lahko s pridom uporabimo tudi v kuhinji.

Zanimiv za vzgojo v loncih je tudi fižol. Če izberemo sorto turški ali laški, bomo poleg okusnega fižola lahko uživali tudi v njegovih pisanih cvetovih. Turški fižol pa ima tudi velike liste, kar nam omogoča tudi košček sence v poletnih dneh, če ga le usmerimo na vzpenjalne vrvice.

Jagode prav tako lahko popestrijo naš balkon, teraso ali okensko polico in se lahko z njimi posladkamo. Nikakor pa ne pozabimo v teh časih tudi na mikrozelenje in kalčke, ki jih ravno tako lahko pridelamo tudi na kuhinjskem pultu.

- Oglas -

Med izbrane vrtnine lahko posejemo tudi kapucinko. Nekateri njeni deli, cvetovi in semena, so užitni, poleg tega pa še privablja koristne žuželke in prepotrebne opraševalce. Prav tako lahko posejemo ognjič, ki nam z barvami popestri vrt, njegove cvetove pa lahko naberemo tudi za čaj. Kumaram, grahu in paradižniku ob sajenju namestimo tudi oporo.

Paradižnik v posodah

Kaj posaditi skupaj?

Za boljši izkoristek prostora v posodah in koritih sadimo nizke, srednje visoke in visoko rastoče vrtnine skupaj. Na primer: solata, paradižnik in kumara ali redkvica, brokoli in grah. Skupaj sadimo take vrtnine, ki imajo podobne potrebe po hranilih in vodi. Na primer: nizek fižol za stroke, redkvice in solata ali pa kumare, nizek fižol za stroke in rdečo peso;  paradižnik, baziliko in stoletno čebulo; grah in korenje. Izbor je seveda še večji, tako da lahko balkon, teraso ali okensko polico spremenimo v pravi vrt, ki nam bo v veselje, sprostitev, okras in kulinarični užitek.

Izbira posod: vlaga in zalivanje, toplota, prst

Drugo vprašanje pa je zagotovo: kam posejati ali posaditi? Za to imamo veliko možnosti, to so namreč lahko cvetlični lončki, cvetlična korita, vedra, lesene škatle in drugo, pomembno je le, da imajo vse posode na dnu manjše odprtine, skozi katere bo lahko odtekla odvečna voda. V tem času bodimo iznajdljivi, reciklirajmo, poglejmo po stanovanju, katerih posod ne potrebujemo; ali so nam ostali kakšni večji lončki jogurta, velike banjice sladoleda, prazna korita rož od lanske sezone in podobno. Pri izbiri posod pa naj nam bo vodilo, da večja, kot je, bolje je.

Velike vrtnine potrebujejo veliko prostora za svojo rast. Še posebej korenine potrebujejo veliko prostora, zato velike, ampak plitve posode ne pridejo v poštev. Majhne posode tudi nimajo dovolj prostornine, da bi zadrževale vodo, in je ob hitri rasti rastlin tudi s plitvim koreninskim sistemom treba zalivati vsak dan oziroma celo dvakrat na dan. Posode iz terakote so sicer lepše po videzu za balkonsko vrtnarjenje, vendar vlago zadržujejo manj časa kot pa plastične posode. Da združimo lep videz takega lonca in željo po ne tako pogostem zalivanju, lahko položimo plastično posodo v večji lonec iz terakote. Na terasi in balkonu bo na videz lično, uhajanja vlage pa ne bo več.

Vrt na balkonu

Pri izbiri posode (ali če bomo imeli več različnih barv posode) računajmo, da črne posode sprejemajo več toplote kot bele, kar je sicer za spomladanske mesece izvrstno, ker je zemlja hitreje toplejša v črnih kot pa v belih. Za poletne mesece pa so črne posode zelo nehvaležne, saj se lahko koreninski sistem hitro pregreje. Da ohranimo rastline tudi čez poletje sveže in ne prevroče, položimo manjšo posodo v večjo, vmesni prostor pa napolnimo z mahom ali natrganim časopisnim papirjem, ki ga ob zalivanju rastlin tudi navlažimo.

Ko razmišljamo o čim boljšem izkoristku majhnega prostora, ki ga imamo na voljo, lahko posežemo tudi po visečih košarah, v katerih lahko gojimo različna zelišča, jagode ali grmaste paradižnike.

Za saditev izberemo substrat, ki je namenjen pridelavi zelenjave. Nikakor ne posegamo po substratih za rože, saj ti za gojenje vrtnin niso primerni.

Kako se lotiti dela?

Ko smo izbrali, kaj in kje bomo gojili, se lahko lotimo tudi dela. Ali bomo sejali ali sadili sadike, je odvisno od tega, kaj imamo na razpolago, do česa najlaže pridemo, kaj ima na voljo trgovina, v katero hodimo. Razlika je samo ta, da sadike posadimo kar v korito ali lonec, kjer jih bomo do konca gojili, lonec pa lahko postavimo na stalno mesto na terasi. Če bomo sejali, pa jih lahko najprej posejemo v manjše lončke (pudingov, manjših jogurtov …), in ko ima sadika dva klična lista, prepikiramo v večji lonček. Še posebej pri paradižnikih pikiranja ne smemo izpustiti.

Nato sledi še postavljanje vrvic, opor, če bomo imeli kumare, visok fižol, visoke paradižnike in podobno. Pri oporah smo iznajdljivi, gotovo imamo doma kakšne vrvice in ni treba iti v trgovino (volna, močnejši okrasni trakovi in podobno).

Posode z vrtninami ali zelišči nato razporedimo tako, da bodo imele rastline dovolj sončne svetlobe in dovolj zračen prostor. Večina zelenjave potrebuje od 6 do 8 ur sončne svetlobe, da lepo raste in se razvija.

Tudi pri takem vrtnarjenju je pomembno, da redno opazujemo rastline in skrbimo za zaščito pred škodljivci.

Med kalitvijo semen in rastjo rastlin je potrebno redno zalivanje, ki je odvisno od velikosti posod in vremenskih razmer. V poletnih dneh, ko so temperature višje, rastline izgubljajo veliko vlage, zaradi česar jih moramo zalivati skoraj vsak dan. Zalivamo s postano vodo, ki naj bo približne temperature ozračja. Večini vrtnin ustreza vlažna zemlja, ne pa mokra in niti ne presušena.

Pomemben dejavnik gojenja v posodah je tudi gnojenje. V substratu, ki ga imajo rastline na razpolago v posodah, hitro zmanjka hranil in pridelek je majhen. Zato vsaj dvakrat na mesec ob zalivanju dodamo namenska tekoča gnojila za zelenjavo, zelišča ali sadje, če bomo gojili jagode, ribez ipd.

NAJNOVEJŠE

Spletna stran za pravilno delovanje uporablja piškotke. Z uporabo spletne strani se strinjate z z uporabo piškotkov in splošnimi pogoji poslovanja. Podrobne informacije o uporabi piškotkov na tej spletni strani so na voljo s klikom na nastavitve .
V redu
Več ×
×