Putika oziroma protin je posledica prekomernega nalaganja kristalov sečne kisline v sklepih. Nekdaj znana kot bolezen kraljev, danes kot bolezen revnih, starejših, moških … Putike se držijo mnoga imena in oznake, a to nikakor ne pomeni, da je rezervirana le za naštete skupine. Koga vse lahko doleti? Kako jo prepoznati? Kako si pomagati?
Kaj je putika ali protin?
Putika oziroma protin se pojavljata tudi pod imenom urični artritis. Je presnovna bolezen, ki jo prištevamo v skupino revmatičnih bolezni, kaže se lahko v različnih oblikah, povzroči pa jo čezmerna količina sečne kisline v krvi, tkivih in urinu. Bolezen je vse pogostejša, statistični podatki sicer niso točno izmerljivi, ocenjuje pa se, da na 100.000 prebivalcev zboli med 20 in 35 ljudi. Daleč največkrat prizadene spolno zrele moške, pri ženskah je redka, če nastopi, pa se to praviloma zgodi šele po menopavzi. Zdravniki ocenjujejo, da v Sloveniji vsako leto prvi akutni napad protina oziroma putike doživi okoli 700 ljudi.
V večini primerov bolezen prizadene palec na nogi, bolečine pa se lahko širijo tudi v druge sklepe. Putika je oblika artritisa, ki je sicer precej pogostejša pri moških kot pri ženskah. Velikokrat se o njej govori kot o bolezni, za katero je kriva »predobra hrana«, vendar je v resnici velikokrat povezana tudi z dednimi vplivi ali nepravilnim delovanjem ledvic.
Kako se pojavi?
Putiko povzroči nabiranje odvečne sečne kisline v telesu, kar vpliva na nalaganje iglastih uratnih kristalov v sklepih. Do tega pride zaradi povečane proizvodnje sečne kisline ali pa zaradi slabšega delovanja ledvic, ki jim iz telesa ne uspe odstraniti dovolj sečne kisline.
Sečna kislina je organska snov in je pravzaprav končni produkt razgradnje purinov. Iz telesa se izloči predvsem z urinom in skozi ledvice, v manjši meri pa tudi z blatom. V normalnih količinah deluje kot antioksidant in ščiti krvne žile, normalne vrednosti pa znašajo med 2,4 in 6,0 mg na 100 ml za ženske ter med 3,4 in 7,0 mg na 100 ml za moške. Če je raven sečne kisline dalj časa povišana, se netopne soli sečne kisline začnejo odlagati v sklepih (putika) in sečilih (ledvični kamni). Pri putiki se pojavi vnetje, zaradi katerega sklepi otečejo, prisotna je huda bolečina, koža je topla na dotik in pordela. Sčasoma se lahko razvije kronična oblika, pri kateri se pod kožo tvorijo tofi, boleči večji skupki kristalov sečne kisline, ki belo odsevajo skozi kožo in povzročijo slabšo gibljivost sklepov. Povišana raven sečne kisline poveča tudi tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni.
Na povišano raven sečne kisline v telesu lahko vplivajo različni dejavniki, kot so težave z ledvicami, čezmerno pitje alkohola (še posebno piva), (pre)pogosto uživanje s purini bogate hrane, čezmerno uživanje sladke hrane in pijače z visoko vsebnostjo fruktoze, jemanje nekaterih zdravil (npr. aspirin, nekateri diuretiki, nekateri imunosupresivi …), odpornost proti inzulinu, debelost … Kriva je lahko tudi genetika. Putika se pogosto prepleta s povišanim krvnim tlakom, srčnimi in ledvičnimi boleznimi.
Na povišano raven sečne kisline lahko vplivajo različni dejavniki:
- čezmerno uživanje alkohola,
- prehrana z visoko vsebnostjo purinov,
- debelost,
- povišan krvni tlak,
- težave z ledvicami,
- jemanje nekaterih zdravil (npr. diuretikov),
- odpornost proti inzulinu,
- genetika.
Najpomembnejša je prehrana!
Putika se lahko pojavi nenadno. Najpomembneje je, da že po prvem napadu bolnik prilagodi svojo prehrano, kar potrjujejo tudi številne do sedaj objavljene raziskave. Izogibati se je treba hrani, bogati s purini. Nekatera živila, v katerih jih najdemo največ, so telečje in goveje meso, svinjina, mesni izdelki, surov kvas, školjke, leča, postrv, inčuni, raki, losos … Ker je obenem nujno, da poskrbimo za boljše delovanje ledvic, katerih naloga je izločanje sečne kisline, moramo znatno zmanjšati uživanje alkohola, pravega čaja, kave in kakava. Na dan je treba zaužiti vsaj dva litra vode, priporočljivi pa so tudi zeliščni čaji in sveže stisnjeni zelenjavni in sadni sokovi. Priporoča se uživanje veliko sveže zelenjave (nekatero, npr. beluše, stročnice, špinačo, cvetačo, čebulo itd., je bolje uživati zgolj občasno), privoščimo si lahko veliko sadja (le malce manj marelic, grozdja in breskev), odlična izbira so kalčki alfalfa, od začimb in zelišč pa bosta dobro deli kurkuma in kopriva. Maščobe na potek bolezni sicer ne vplivajo, vendar pa vseeno izberimo kakovostna olja. Tako sladkor kot sol uporabljajmo zelo zmerno.
Putika je bolezen, ki jo je možno obvladovati z zdravim življenjskim slogom, ki je tudi najboljša preventiva. Pomembno je torej, da se prehranjujemo zdravo, kar se da omejimo živila z večjo vsebnostjo purinov, se redno gibamo, ne uživamo alkohola – še posebno se izogibamo pivu … Poskrbimo tudi za nemoteno delovanje prebave in za zdrav črevesni mikrobiom.
PREPOVEDANA ŽIVILA:
- s purini bogata hrana, to sta predvsem hrana živalskega izvora in morska hrana (divjačina, drobovina, jetra, možgani, školjke, sardele …),
- surov kvas,
- leča,
- alkoholne pijače (predvsem pivo),
- prava kava.
V ZELO OMEJENIH KOLIČINAH:
- preostale vrste mesa,
- špinača, grah, cvetača, ohrovt, fižol, gobe,
- marelice, breskve, grozdje, rabarbara,
- otrobi in ovseni kosmiči,
- kava, pravi čaj in kakav.
DOVOLJENA HRANA:
- veliko zelenjave (razen zgoraj naštete),
- veliko sadja (razen zgoraj naštetega),
- mleko in mlečni izdelki,
- kalčki alfalfa,
- polnovredne testenine, riž.
Pijte veliko vode, lahko tudi sveže iztisnjenih sadnih in zelenjavnih sokov – s tem boste pospešili izločanje sečne kisline. Prenehajte kaditi in v dnevno rutino vključite redno telovadbo.
Dieta pri putiki
Putika zahteva spremembo prehranskih navad, če želimo upočasniti napredovanje obolenja in zmanjšati število akutnih protinskih izbruhov. Predvsem se odsvetuje hrana, ki vsebuje veliko purinov (alkoholne pijače, sardele in sardine, školjke, rdeče meso, jetra, drobovina in gobe. Purine vsebujejo tudi nekatero sadje in zelenjava, na primer stročnice, cvetača, šparglji, kakav, banane, špinača in slive.
Katera hrana se priporoča, če imamo putiko?
- beljakovine
- pitje veliko vode in zeliščnih čajev (meta, rman, kamilica)
- živila, ki vsebujejo nenasičene maščobe
- živila z veliko vsebnostjo kalija
- sadje, ki ne vsebuje purinov (avokado, ananas, češnje, …)
- zelenjava (soja, zelena, kalčki alfalfa)
Simptomi in znaki putike
Začetni znaki in simptomi putike si najpogosteje nenadna huda bolečina in oteklina sklepa, ki postane pordel in topel. Na dotik je prizadeti sklep zelo boleč. Najpogosteje se najprej vname sklep palca na nogi. Ob izbruhu vnetja je lahko prisotna tudi vročina. Izbruhi vnetij sklepov se lahko ponavljajo v različnih situacijah in obdobjih. Do povečane koncentracije sečne kisline v telesu lahko pride tudi zaradi zmanjšanega izločanja s sečem, kar je lahko posledica oslabljenih ledvic ali drugih ledvičnih bolezni ali jemanja nekaterih zdravil.
Zaradi vnetja, ki ga povzroča putika oziroma nalaganje uričnih kristalov v sklepnih hrustancih, sklepni ovojnici in obsklepnih tkivih, sklepi otečejo, nastopi (pogosto nenadna) huda bolečina, koža nad sklepom je topla na dotik in pordela, zaradi otekline in bolečine pa je zmanjšana tudi gibljivost sklepa. Običajno se začne z intenzivnimi epizodami bolečih oteklin v posameznem sklepu, najpogosteje na nožnem palcu, lahko pa se vnetje pojavi tudi na katerem koli drugem sklepu, na primer gležnju, nartu, kolenu, zapestju, komolcu, na sklepih prstov na rokah …
Zelo pogosto se napadi protina začnejo ponoči, lahko pa jih spremljata tudi povišana telesna temperatura in mrzlica. Putika se lahko pojavi tudi z akutnim napadom, ki običajno trajajo od tri do deset dni, v redkejših primerih pa vse do nekaj tednov, običajno sledijo obdobja brez simptomov. Napad putike se običajno umiri sam od sebe, vendar ga je s pravočasnim ukrepanjem možno ublažiti in tudi skrajšati. Po napadu je nujno v življenje vnesti bolj zdrave spremembe oz. začeti zdravljenje, sicer lahko akutni napadi postanejo vse pogostejši, putika pa lahko postane kronična in povzroči tudi trajnejše poškodbe sklepov. Če bolezen ni zdravljena, so obdobja brez simptomov vse krajša, vnetje pa se lahko razširi tudi na sosednje sklepe ali tetive.
Kako umiriti napad?
Ko nastopi napad putike, je obvezen počitek, saj huda bolečina omejuje gibanje in že počasna hoja lahko postane mučno opravilo. Med počitkom je prizadeto mesto priporočljivo dvigniti – če se napad začne na nožnem palcu, dvignemo prizadeto stopalo. Oteklino se lahko hladi z ledenim obkladkom, vendar ne predolgo, da ne bi nastale ozebline. Na razbolelo stopalo se ne sme obuvati čevljev niti nogavic, bolečina bo že ob dotiku z rjuho huda.
Postavitev diagnoze
Pravilna diagnoza putika je ključnega pomena, a jo je nemalokrat tudi težko postaviti, saj lahko simptomi kažejo na nekatere druge vrste artritisa. Prvi korak proti diagnozi je zagotovo anamneza, torej pogovor z zdravnikom. Sledita pregled otečenega sklepa, odvzem krvi in urina za laboratorijske preiskave. Pomembno je vedeti, da četudi je raven sečne kisline v telesu pomembna, je včasih lahko tudi zavajajoča. Ravni so lahko za kratek čas normalne ali med napadi protina celo nizke. Raven sečne kisline je obenem lahko povišana tudi pri ljudeh, ki (še) nimajo putike. Najbolj zanesljiva je punkcija prizadetega sklepa, pri čemer zdravnik z iglo odvzame nekaj sklepne tekočine, zatem pa se s pomočjo mikroskopa preveri vsebnost uričnih kristalov. Brez dokaza o prisotnosti kristalov je zanesljivost diagnoze manjša.
Putika nastopi v štirih fazah oz. obdobjih
Potek putike lahko razvrstimo v štiri zaporedna obdobja. V prvo, ki lahko brez kakršnih koli težav traja tudi več kot 20 let, sodi povišana raven sečne kisline v krvi, drugih simptomov ni. Obdobje se konča s prvim akutnim napadom putike, ki začne drugo obdobje – obdobje akutnega protina. V skoraj več kot treh četrtinah primerov že v prvem letu sledi drugi napad, tej fazi pravimo intervalni protin. Napadi se lahko ponavljajo iz meseca v mesec in iz leta v leto. Pogostejši ko so, hujši so. Pozneje lahko prizadenejo več sklepov naenkrat, trajajo dalj časa, razvije pa se lahko zadnja faza – kronična oblika bolezni s pojavom tofov, ki so ves čas prisotni v tkivu, pod kožo sklepov, večkrat tudi na uhlju. Zadnja faza je zelo nevarna, saj lahko privede do odpovedi ledvic, infarkta, propada sklepov … Ravno zaradi tega je izjemno pomembno, da že ob prvih težavah uvedemo bolj zdrave navade.
Zdravljenje putike
Putika je bolezen, ki jo običajno obravnava splošni oziroma družinski zdravnik, razen seveda v primeru zapletov. Takoj po prvem napadu je priporočljivo začeti dieto brez purinov, izjemno pomembni pa so tudi vzdrževanje zdrave telesne teže s prehrano in rednim gibanjem, prenehanje kajenja in izogibanje alkoholu. Pri akutnem napadu lahko zdravnik predpiše protibolečinska zdravila, ki obenem ublažijo vnetje. Zdravljenje z zdravili za zniževanje serumske ravni sečne kisline se začne šele po umiritvi drugega ali tretjega napada. Pomembno je, da se sočasno zdravijo tudi pridružena zdravstvena stanja, kot so povišan krvni tlak, povišan holesterol, sladkorna bolezen itd.
Kako si lahko pomagamo sami?
Veliko tveganje predstavlja prekomerna telesna teža. Če sodite med tiste z nekoliko preveč kilogrami, se začnite se redno ukvarjati s telesno aktivnostjo, tudi, če gre le za sprehod enkrat na dan ter spremenite prehranjevalne navade. Gibanje bo poskrbelo tudi za prekrvavitev in razstrupljanje ter s tem hitrejše izločanje sečne kisline iz telesa. Seveda ne pozabite popiti večje količine vode.
Še nekaj naravnih rešitev, ki nam bodo v pomoč, če imamo putiko
Putika je lahko zelo boleča težava, zato je dobro, da poskušamo delovati čim bolj preventivno in poskrbimo za vnos pripravkov in napitkov, ki nam bodo olajšali teažve ali pa jih celo preprečili ali omilili.
Izvleček semen zelene
Raziskave so pokazale, da lahko izvleček semen zelene zmanjša količino sečne kisline v telesu. Ker vsebuje zelena zelo veliko antioksidantov, je odlična za spopadanje z zdravstvenimi težavami, ki jih kronična vnetja v telesu močno poslabšajo. Poleg uživanja izvlečka semen pri putiki koristi tudi pitje soka iz zelene, priporočljivo pa je tudi, da si zeleno čim večkrat privoščite namesto običajnih prigrizkov.
Češnjev sok
Velikokrat za obvladovanje simptomov, ki jih povzroča putika, priporočajo tudi češnje oziroma češnjev sok. Za še posebej močan učinek pa poskrbi izvleček češenj v obliki prehranskega dopolnila. Tudi češnje preprečujejo prekomerno kopičenje sečne kisline in blažijo vnetja. Bolečine, za katere je kriva putika, bodo tako mnogo znosnejše.
Koprive in putika
Za tiste, ki jih je prizadela putika, je zelo pametno, da v prehrano poleg zelene in češenj vključijo tudi koprive. Gre za rastlino z zelo močnim protivnetnim delovanjem. Priporočamo vam redno pitje čaja iz kopriv, ki jih lahko uporabite tudi za pripravo različnih jedi (na primer »ponaredka« špinače), tudi v tem primeru pa si lahko seveda po želji pomagate s prehranskimi dopolnili.
Proteolitični encimi
Še ena izmed možnosti, s katero lahko poskusite, če se bojujete s putiko, so t. i. proteolitični encimi. Eden izmed najbolj znanih proteolitičnih encimov je zagotovo bromelain. Zelo visoke količine bromelaina najdemo v ananasu. Gre za prebavni encim, ki pomaga pri zniževanju ravni sečne kisline in pri odpravi vnetij. Tako je priporočljivo, da poskusite čim pogosteje uživati ananas.
Magnezij
Med minerali, ki so koristni pri lajšanju simptomov putike, je smiselno izpostaviti predvsem magnezij. Obenem je treba vedeti, da se nevarnost za putiko med drugim povečuje pri tistih ljudeh, ki ne zaužijejo dovolj magnezija. Povišan vnos magnezija je torej tudi koristen preventivni ukrep, s katerim zmanjšate tveganje za putiko.
Zdravnica odgovarja
Glede najpogostejših vprašanj o putiki smo se obrnili na zdravnico Marijo Munda, dr. med., spec. spl. med.
Zakaj bolezen prizadene večinoma moške? S čim je to povezano?
Prav znanstveno raziskano to ni, se pa nekako predvideva, da se moški bolj nezdravo prehranjujejo. Ker putika je bolezen nekih proteinskih ekscesov, moški pa so običajno bolj mesojedi.
Se ljudem s putiko priporoča jemanje kakšnih prehranskih dodatkov?
Ne, kvečjemu se jim iz načina prehranjevanja kaj odvzame, dodaja pa raje ne.
Težave velikokrat nastopijo čez noč – ali to pomeni, da jih ni mogoče predvideti? Ni nobenih opozorilnih znakov?
Opozorilnih znakov običajno ni. Putika je kronična bolezen, ampak ljudje odreagirajo samo ob napadih, ker so ti res zelo boleči. Napada ni mogoče predvideti, je pa pričakovan – pri ljudeh, ki so ga enkrat že imeli. Ob kakšnem takem ekscesu se lahko pričakuje, da se bo ponovil, predvideti se ga pa ne da.
Kateri so najpogostejši možni zapleti?
Najpogostejši zaplet je artritis s tofi. Ti so lahko zelo neprijetni in so zagotovo največji zaplet. Včasih jih je treba tudi kirurško obdelati. Z zdravljenjem se zaplet da preprečiti, saj je nastanek tofov pravzaprav nezdravljena putika.
