Depresijo sicer uvrลกฤamo med duลกevne bolezni, vendar to ลกe ne pomeni, da se ne kaลพe tudi v obliki doloฤenih fiziฤnih simptomov. Ti simptomi se lahko seveda razlikujejo od osebe do osebe, vendar obstaja nekaj takลกnih, ki so ลกe posebej pogosti โฆ
1. Zelo nizek boleฤinski prag
Ljudje z depresijo se pogosto spopadajo s precej hudimi telesnimi boleฤinami. Nekateri to opiลกejo z besedami, da jih boli ลพe najmanjลกi premik. ฤeprav bi se lahko to na prvi pogled zdelo kot pretiravanje, pa je resnica povsem drugaฤna. Raziskave namreฤ razkrivajo, da depresija pogosto zniลพa boleฤinski prag. ฤetudi je bil vaลก boleฤinski prag pred tem relativno visok, lahko postanete praktiฤno ฤez noฤ precej bolj obฤutljivi.
Fiziฤne boleฤine lahko postanejo stalne spremljevalke vaลกega vsakdana, kar lahko dodatno poglobi depresivne obฤutke. Tako je pomembno, da se v okviru zdravljenja naslovijo tudi tovrstne teลพave oziroma da se ljudem z depresijo, ki jih muฤijo tudi hude telesne boleฤine, nudi ustrezna pomoฤ. ล e posebej pogoste so sicer boleฤine v hrbtu, vฤasih pa lahko boleฤina zajame praktiฤno celotno telo oziroma vse miลกice v telesu. Novejลกe raziskave kaลพejo, da bi lahko te boleฤine opozarjale tudi na povezavo med kroniฤnimi vnetji v telesu in depresijo.
2. Pogosti glavoboli
ฤeprav imajo mnogi ljudje, ki jih je prizadela depresija, niลพji boleฤinski prag na sploลกno, so doloฤene vrste boleฤine oziroma boleฤine v doloฤenih delih telesa ลกe posebej pogoste. Sem nedvomno sodijo glavoboli, ลกe posebej ฤe gre za ponavljajoฤe se glavobole, ki jih doลพivljate praktiฤno vsakodnevno.
Obiฤajno sicer ne gre za migrenske glavobole, za katere je znaฤilno, da osebo med napadom skorajda povsem ohromijo, saj so boleฤine izjemno hude. Glavoboli, ki so povezani z depresijo, so praviloma nekoliko milejลกi. Vฤasih jih lahko obฤutite tudi zgolj kot napetost na predelu okoli obrvi. Za tovrstne glavobole je torej bolj kot intenzivnost znaฤilno, da se ponavljajo nadpovpreฤno pogosto.
3. Teลพave z vidom
Precej pogost simptom depresije so tudi teลพave z oฤmi oziroma z vidom. Veฤinoma to pomeni rahlo zamegljen vid, zaradi ฤesar imate obฤutek, da je tisto, kar se v resnici dogaja okoli vas, oddaljeno in nejasno. To lahko seveda ลกe poglobi obฤutke izoliranosti oziroma nepovezanosti s svetom, ki so zelo znaฤilni za depresijo.
4. Prebavne motnje
Teลพave s prebavo so sicer ลกe posebej pogosto povezane z anksioznostjo, vendar pa se nemalokrat pojavijo tudi pri ljudeh z depresijo. Tovrstne teลพave so lahko razliฤnih vrst. Pri nekaterih ljudeh se kot simptom depresije pojavi kroniฤno zaprtje, spet druge pa muฤi skorajda povsem nasprotna teลพava, torej ponavljajoฤa se diareja.
Vฤasih so lahko tovrstni simptomi manj izraziti โ obฤutite lahko na primer ยปzgoljยซ nenavadno napetost v trebuhu, ki ne popusti, ฤeprav zanjo ni oฤitnega razloga.
5. Spremembe apetita
Povsem obiฤajno je, da se naลก apetit vseskozi nekoliko spreminja. A ฤe je priลกlo v relativno kratkem ฤasu do veฤje spremembe, povezane z vaลกim apetitom, je lahko tudi to eden izmed simptomov depresije. Podobno kot pri prebavnih teลพavah sta moลพni dve ยปskrajnostiยซ. Depresija se lahko tako kaลพe v obliki moฤno zmanjลกanega apetita, zaradi ฤesar zelo teลพko zauลพijete dovolj hrane, poslediฤno pa lahko seveda pride do naglega upadanja telesne teลพe.
Po drugi strani je moลพno, da depresija povzroฤi zelo oฤitno poveฤanje apetita. Tako nenehno posegate po hrani in se le steลพka nasitite, ฤeprav gre za koliฤine, ki jih ลกe nedolgo tega nikakor ne bi mogli pojesti. Tu gre pogosto za obliko iskanja tolaลพbe v hrani, zaradi ฤesar se lahko ljudje, ki jih je prizadela depresija, moฤno zredijo.
