Pogosto se poskušamo povsem po nepotrebnem držati zelo strogih pravil, povezanih s prehranjevanjem. Osnove zdravega prehranjevanja so namreč zelo preproste. Bolj ko boste komplicirali, večja bo verjetnost za to, da obupate. Ideal, ki ga zasledujete, je nedosegljiv – še več, tovrsten odnos do hrane lahko privede celo do ortoreksije, torej do motnje hranjenja, za katero je značilna želja po »popolnem prehranjevanju«. Namesto na drevesa se je tako precej bolj smiselno osredotočiti na gozd – torej na svoje prehranjevalne navade kot celoto. Upoštevanje spodnjih napotkov bo poskrbelo, da bo vaše prehranjevanje precej bolj zdravo, ne da bi morali pri tem analizirati vsak posamezni grižljaj.
1. Ne bojte se občutka lakote
Pogosto jemo vnaprej oziroma »za rezervo«, torej takrat, ko pravzaprav še niti nismo lačni – morda zato, ker vemo, da bomo morali na naslednji obrok čakati še kar nekaj časa, ali pa preprosto zaradi dolgčasa, želje po potlačitvi negativnih čustev itn. Ne glede na to, kaj je razlog, prehranjevanje takrat, ko v resnici niste lačni, ni najbolj smotrna navada. Vaša prebavila si tako nikoli zares ne oddahnejo. Obenem pa so lahko prekratki intervali med obroki krivi za nenehno utrujenost. Prvi korak proti bolj zdravemu prehranjevanju je tako odpoved želji, da bi vedno prehiteli lakoto. Ne bojte se tega občutka, ampak ga začnite dojemati kot tisto, kar v resnici je – sporočilo telesa, da je prišel čas za novo pošiljko energije. Seveda vam ne svetujemo stradanja, vendar na primer pol ure lakote ne bi smel biti razlog za preplah.
2. Ne podcenjujte temeljitega žvečenja hrane
Zelo pomemben del prebavnega procesa se odvije že v ustni votlini, ob stiku hrane z zobmi in slino. Tako je vsekakor pametno, da si vzamete čas za to, da čim bolje prežvečite hrano, saj bo to razbremenilo vaša prebavila oziroma zmanjšalo možnost za prebavne težave. Seveda pa je temeljito žvečenje hrane nujno tudi za to, da lahko telo pravočasno zazna, kdaj smo siti. Obenem je pomembno, da daste telesu po obroku dovolj časa, da v miru dokonča prebavni proces. Tako je med drugim priporočljivo, da med zadnjim obrokom in odhodom v posteljo mineta vsaj dve uri, sicer bosta okrnjena tako vaš spanec kot prebava.
3. Jedilnik prilagodite sezoni
K bolj zdravemu prehranjevanju lahko pomembno prispeva tudi oblikovanje jedilnika v skladu s posameznim letnim časom. Tako boste namreč uživali živila, ki so najverjetneje prepotovala precej krajšo pot in bila obdelana z manj nevarnimi snovmi. Poleg tega pa narava praviloma precej dobro ve, kakšna hrana najbolj ustreza našemu telesu v posameznih sezonah.
4. Upoštevajte, da je lahko tudi dobrega preveč
Za osnovno predstavo o tem, ali svojemu telesu zagotavljate zadostno količino vseh esencialnih hranilnih snovi, ni potrebno natančno poglabljanje v sestavo vsakega živila. Zadostuje že to, da razmislite, kako pester je nabor živil, ki jih redno uvrščate na svoj jedilnik. Če so na primer trenutno vse vaše priloge sestavljene iz krompirja ali riža, poskusite vključiti še živila, kot so ajda, proso, kvinoja in ješprenj. Podobno velja tudi pri drugih skupinah. Pestrejši ko bo nabor živil, manjša bo možnost za pomanjkanje esencialnih hranil.
5. Poslušajte svoje telo
Ne govorimo seveda o tem, da bi morali ugoditi telesu vsakokrat, ko se mu na primer zahoče čokolade ali pice. »Poslušanje telesa« ni podrejeno iskanju hipnega užitka, ampak gre za stik s tem, kaj vaše telo resnično potrebuje in kako se odziva na določena živila. Bodite pozorni na odziv po posameznem obroku. Ste napihnjeni? Močno utrujeni in brezvoljni? Vam je slabo? Če boste resnično pozorni na svoje občutke, boste hitro ugotovili, katera so tista živila, ki se jim je pametneje odpovedati, in po katerih kar prekipevate od energije in zdravja.