Prijava
Prehranjevanje je seveda namenjeno potešitvi lakote oziroma oskrbi telesa s potrebno energijo. Vendar pa danes pogosto jemo tudi zaradi povsem drugačnih razlogov, torej tudi takrat, ko v resnici nismo lačni. Strokovnjaki sicer včasih govorijo o dveh tipih lakote – pravi oziroma fizični lakoti ter o psihični oziroma psihološki lakoti. Velikokrat je povod za poseganje po hrani, ki ni povezano s »pravo lakoto«, dolgčas. Psihološka lakota pa je nemalokrat povezana tudi s stresom, utrujenostjo, socializacijo oziroma z družabnimi dogodki in s pogosto izpostavljenostjo hrani, ki je namenoma izdelana tako, da se ji zelo težko upremo.
Za ohranjanje zdrave telesne teže je tako zelo pomembno, da znamo prepoznati, kdaj smo zares lačni in kdaj gre za »lažni preplah«. Predvsem pa je pomembno, da se znamo upreti nepravi lakoti, ki je v resnici krinka za dolgčas in sorodne dejavnike.
Pozorni bodite na signale, ki vam jih pošilja telo
Telo nas na to, da je prišel čas, da ga oskrbimo z energijo, običajno opozori z zelo očitnimi signali. Ko smo lačni, imamo tako občutek praznine v želodcu, ki ga lahko spremlja tudi kruljenje. Počutimo se slabotno, hkrati pa se težje zberemo. Vse to pa spremlja še pospešena tvorba slina. Seveda ni treba čakati, da ste tako lačni, da vam postane slabo oziroma da so opisani znaki zelo intenzivni. To ima lahko celo nasproten učinek od želenega – če boste jedli šele takrat, ko ste že povsem sestradani, je namreč nevarnost za prenajedanje večja. Vendar pa je kljub temu pomembno, da se ne bojite lakote in da ne jeste »vnaprej«, torej takrat, ko vam telo v resnici ne pošilja signalov, da je prišel čas za hrano.
Bi lahko pojedli »kar koli«?
Poleg opazovanja povsem telesnih znakov si je takrat, ko niste zares prepričani, ali ste lačni, smiselno zastaviti nekaj dodatnih vprašanj. Eno najpomembnejših je vprašanje, ali bi lahko resnično pojedli kar koli. S tem sicer ni nujno mišljena hrana, ki jo absolutno sovražite, a takrat, ko smo zares lačni, vendarle nismo pretirano izbirčni. Če si želite zelo specifičnih živil, medtem ko vam večina druge hrane ne diši pretirano, najverjetneje niste zares lačni. To, da si po obroku želite »nečesa sladkega«, je na primer ena izmed najbolj tipičnih oblik psihološke lakote. Prehranjevanju zaradi dolgčasa in sorodnih vzgibov se lahko tako v precejšnji meri izognete s tem, da doma preprosto ne hranite živil, ki jih brez težav jeste tudi takrat, ko ste povsem siti.
Popijte kozarec vode in malce počakajte …
Včasih se nam sicer zdi, da nam telo pošilja znake, ki spominjajo na pravo oziroma fizično lakoto, vendar pa gre lahko v resnici za to, da telo potrebuje tekočino. Žeja je namreč pogosto zamenjana za lakoto. Tako se boste lažje naučili razlikovati med pravo in nepravo lakoto, če boste takrat, ko ne veste, ali gre za resnično lakoto ali ne, popili kozarec vode. Nato malce počakajte. Če boste želeli po izteku določenega časa, npr. 10 minut, še vedno pojesti nekaj, lahko seveda to storite brez zadržkov.
Pripravite seznam opravil, s katerimi se lahko zamotite
Za ljudi, ki takrat, ki jim je dolgčas, zelo pogosto posežejo po hrani, je izjemno koristno, da si pripravijo seznam za tovrstne trenutke (najbolje je, da ga shranite kar v telefon, da ga boste imeli vedno pri sebi). V mislih imamo karseda raznolik seznam opravil oziroma dejavnosti, ki se jih lahko lotite za preganjanje dolgčasa. Tako boste najverjetneje precej hitro pozabili na hrano oziroma na psihološko lakoto.
Preberite tudi: Čustveni beg v hrano – naučimo se čuječnosti pri prehranjevanju
