Prijava
Električno kolo Pi-Pop, katerega idejni oče je francoski podjetnik Adrien Lelièvre, je prvo električno kolo na svetu, ki za svoje delovanje ne potrebuje baterij. S tem predstavlja pomemben korak proti bolj zeleni prihodnosti …
Litijeve baterije kot zgolj zasilna rešitev
Čeprav je vožnja z električnimi kolesi seveda precej boljša izbira od vožnje z avtomobilom, pa električna kolesa vendarle niso tako nedolžna, kot se morda zdi na prvi pogled. Eden od glavnih razlogov za to je povezan z dejstvom, da večina električnih koles deluje s pomočjo litij-ionskih baterij. Proizvodnja teh baterij zahteva veliko neobnovljivih virov, obenem pa je že sam proces pridobivanja virov in izdelave baterij zelo obremenjujoč za okolje, med drugim zato, ker rudarjenje zahteva veliko vode. Nato je tu še težava nepravilno zavrženih baterij. Litij-ionske baterije, ki končajo v naravi, so namreč vedno večja obremenitev za okolje.
Seveda pa ne smemo pozabiti niti na izkoriščanje delovne sile, kar nemalokrat vključuje celo otroško delo, ki je pogosto tesno prepleteno s procesom izdelovanja litij-ionskih baterij. Če upoštevamo vse to, hitro ugotovimo, da litij-ionske baterije ne morejo biti končni cilj. Tega se zaveda tudi Adrien Lelièvre. Prav zato je začel razmišljati o prevoznem sredstvu s podobnim principom delovanja kot pri klasičnem električnem kolesu, ki za delovanje ne bi potrebovalo litij-ionske baterije. Tako se je pojavila ideja za električno kolo Pi-Pop. Gre za 20-kilogramsko kolo, ki namesto litij-ionske polnilne baterije uporablja t. i. superkapacitor in ki je izdelano brez uporabe redkih materialov.
Osnovne informacije o delovanju superkapacitorja
Osnovni princip delovanja je pri prvem električnem kolesu na svetu brez polnilne baterije precej preprost: sistem se z energijo polni med lažjimi deli poti in med zaviranjem. Ta energija se nato shrani in porablja takrat, ko je potrebna. Medtem ko je osnova za shranjevanje energije pri litijevi bateriji kemijska reakcija, gre pri superkapacitorju za shranjevanje energije, ki temelji na elektrostatičnem principu, kar pomeni, da lahko superkapacitor energijo shrani ali sprosti zelo hitro. Prilagaja se možnostim in zahtevam v danem trenutku. Kot omenjeno, so za shranjevanje energije zelo pomembni lažji deli poti, torej tisti deli poti, med katerimi lahko uporabnik električno kolo brez večjih težav poganja sam. Ta energija in energija, ki se ustvari med zaviranjem, se nato s pridom izkoristita med tistimi deli poti, med katerimi bi bilo potiskanje pedalov precej zahtevnejše, torej predvsem med vzponi.
Kolo primerno za večino evropskih mest
Inovativno električno kolo Pi-Pop, ki kot prvo električno kolo na svetu namesto baterije uporablja superkapacitor, naj bi bilo primerno za večino oziroma za približno 80 odstotkov vseh evropskih mest. Izjema so samo tista evropska mesta, ki ležijo na nadpovprečno hribovitem terenu. Če se električno kolo oziroma superkapacitor pred tem napolni z zaviranjem in navijanjem po ravnem terenu, lahko brez večjih težav premaga višinsko razliko do 50 metrov.
Nova uporaba znanega izuma
Sam superkapacitor sicer ni nov izum. Razvit je bil namreč že na koncu 70. let prejšnjega stoletja. Vendar se pred Adrienom Lelièvrejem še nihče ni domislil, da bi izdelal električno kolo, ki bi za delovanje namesto baterije uporabljalo samo superkapacitor. Danes se superkapacitor najpogosteje uporablja pri izdelavi solarnih panelov oziroma v različnih fotovoltaičnih sistemih, pri izdelavi digitalnih kamer ter za izboljšanje delovanja hibridnih ali električnih vozil.
Brez polnjenja in daljša življenjska doba
Kot je povedal Adrien Lelièvre, neusahljiva želja po preseganju mejnikov ni vzdržna za planet. Električno kolo Pi-Pop sicer zahteva več navijanja, toda tu gre za poganjanje pedalov po terenih, na katerih se tudi uporabniki klasičnih električnih koles pogosto odločijo za vožnjo brez podpore baterije. Ni torej bistvene razlike. Po drugi strani pa ima električno kolo Pi-Pop pomembno prednost: tu seveda ni treba čakati, da se baterija napolni. V podjetju, ki izdeluje kolo, obenem zatrjujejo, da je mogoče pričakovati tudi daljšo življenjsko dobo. Medtem ko je povprečna doba litijeve baterije približno 5–6 let, naj bi superkapacitor zdržal kar 10–15 let. Podjetje, ki ga je ustanovil Adrien Lelièvre, trenutno izdela 100 koles Pi-Pop na mesec, pri čemer pa v podjetju upajo, da bodo zaželi že s prihodnjim letom izdelovati po najmanj 1000 koles mesečno.
