Vsem ljubiteljem dobre in predvsem posebne hrane je špargelj dobro znana kulinarična dobrota. Vsi gurmani tudi vedo, koliko boljši je povsem svež, ravnokar odrezan poganjek kot tisti, ki je do nas potreboval lepo število kilometrov. Zaradi polpretekle zgodovine je špargelj še vedno za mnoge zapletena in nedosegljiva vrtnina, kar sploh ni res. Gre za trajnico, ki jo je dokaj preprosto pridelovati. Njegova največja težava so voluharji, ki ga res lahko uničijo v dveh ali treh zimah.
Špargelj pridelujemo iz sadik, a možna je tudi vzgoja iz semena
Nasad šparglja zasnujemo s sadikami. Treba pa je vedeti, da so kakovostne sadike nekoliko drugačne od tega, kar si predstavljate kot sadika. Namreč, dvo- do troletna sadika ni v lončku z zemljo, ampak je koreninski sistem, zato jih tudi ne najdete med klasičnimi sadikami, pogosto so zapakirane v vrečkah in skrite na kakšni polici, zato jih sploh ne opazimo.
Sadike lahko vzgojimo tudi sami, vendar je sadike bolje kupiti, saj boste tako sadili veliko bolj kakovostne sorte. Ker špargelj lahko režemo šele pet let po setvi, vidite, zakaj je bolj smiselno kupiti triletni koreninski sistem. Saj najdete v trgovinah tudi klasične sadike, a le redko so stare tri leta.
Če želite sejati špargelj in imate seme, ga sejemo čim bolj zgodaj spomladi, še bolje pa ga je sejati jeseni in setev čez zimo pustiti na prostem. Pogosto namreč kali šele, ko je seme nekaj časa na hladnem. Zato kupite semensko vrečico čim prej in dajte seme za teden dni v zmrzovalno skrinjo. Seme pred setvijo namočimo za dan ali dva, lahko pa samo čez noč. Potem ga posejemo v lončke 3–5 cm premera nekje 1 cm globoko. Vse skupaj damo na toplo. Ko pa rastline vzkalijo, setvenice prestavimo na prosto. Pridelali boste močnejši in bolj razvejan koreninski sistem. Vsekakor ostanejo sadike v lončku vsaj eno zimo. Pustim jih pa na prostem, lahko multiplošče naložite eno na drugo, saj čez zimo nadzemni del odpade oz. se posuši.
Priprava zemlje
Dobro je, če zemljo za sajenje pripravimo že jeseni. Šparglja ne sadimo na vrt, običajno najdemo zanj prostor nekje ob ograji, ki bo hkrati služila še za oporo. Rastline so poleti namreč visoke več kot 180 cm. Tam pa je navadno zelenica. Zato je bolje gredico, ki mora biti široka vsaj 1 meter, pripraviti v jeseni. Če imamo tam opravka s trajnimi pleveli, zelo nadležen je v nasadu šparglja slak, se jih znebimo pred sajenjem. Tla globoko prekopljemo in obogatimo s hlevskim gnojem. Uporabimo ga lahko do 5 kg /m2, vendar ga zakopljemo v zemljo tako globoko, da v prvem letu korenine ne sežejo do njega. Je pa zelo priporočljivo pred tem narediti analizo zemlje in jo pognojiti v skladu z njo. Sadike sadimo, ko se zemlja ogreje na 10–12 oC. Pri nas je to v večjem delu Slovenije nekje v sredini aprila.
Pri sajenju je zelo pomembno, da pazimo na smer rasti korenin in rastline. Poganjki se namreč razvijajo samo levo in desno, ne v krog. Če bomo rastlino posadili tako, da bodo rasli v medvrstni prostor, bomo imeli več težav pri vzdrževanju nasada.
Korenine polagamo v jarek tako, da je smer rasti poganjkov (ne korenin) v smeri vrste. Korenine polagamo v vrsti na razdaljo 30–40 cm, odvisno od tega, ali želimo pridelovati beljene ali zelene poganjke. Za beljen špargelj pustimo rastlinam več prostora. Med vrstami pustimo 2–2,5 m prostora.
Korenine nato pokrijemo z zemljo, vendar samo do polovice izkopanega jarka. Tako se bo poleti vlaga dlje časa zadrževala v jarku. V jeseni pa jarek do konca zasujemo z zemljo.
Nega nasada
V prvem letu je treba poskrbeti, da rastline ne trpijo suše. V naslednjih letih pa namakanje ni več potrebno. V izjemno sušnih letih pa je priporočljivo, saj v nasprotnem primeru pridelek naslednje leto ne bo visok.
V letu sajenja in prvem letu po sajenju samo vzdržujemo tla rahla in redno odstranjujemo plevele, pognojimo in namakamo. Čez leto lahko dva- do trikrat pognojimo z mineralnim dušikom, na ekološkem vrtu bomo kot zastirko uporabljali koprive in nasad dva- do trikrat zalili s koprivno prevrelko. Najbolj pomembno je, da je dušika dovolj v juniju in juliju.
V kasnejših letih pa gnojimo s kompostom, v jeseni, ko se poganjki posušijo, nasujemo na rastišče 10–15 l komposta na 1 m2. To naredimo vsako tretjo jesen.
V prvih letih med rastlinami pridelujemo solato, papriko in paradižnik, kolerabico ali nizek fižol. Pozimi v odraslem nasadu lahko tla okoli rastlin zastremo z motovilcem in špinačo. Poti pa posejemo z belo deteljico in nekaj trave.
V jeseni, ko poganjki porumenijo, jih porežemo in odnesemo iz nasada, saj lahko v njih prezimijo tudi škodljivci.
Pobiranje pridelka
Prvič režemo poganjke že naslednje leto, če ste posadili korenine, vendar režite poganjke samo dva do tri tedne. Sicer pa so takrat običajno tanki in hitro niso več strnjeni. Dve leti po sajenju lahko režete že dalj časa, po treh letih pa je rezanje možno že vseh 10 tednov, koliko traja pobiranje pridelka. Običajno traja to obdobje od začetka aprila do sredine junija.
Seveda pa špargelj iz enoletnih sadik prvič pobiramo šele tri leta po sajenju sadik. Potem pa je tempo enak.
Dobro je, da rastišče šparglja zgodaj spomladi, veliko pred rezanjem, pokrijemo z zemljo. Za beljen špargelj je nasutje kar visoko: 20–30 cm zemlje, za zelen špargelj pa tudi nasujemo nekaj centimetrov zemlje. Tako bodo poganjki ravni.
Po spravilu pridelka zemljo vedno razgrnemo in koreninskega vratu ne pustimo pokritega. Špargelj namreč želi imeti rastni vršiček tik pod zemljo. Če tega ne počnemo, potem izgublja veliko energije za to, da se v bistvu dvigne do površine tal. Tako naredi manj poganjkov za naslednje leto.
Za rezanje beljenega šparglja kupimo v tujini prav poseben nož, zelen špargelj pa je najbolje kar odlomiti. Če je presuho, potem ga režemo z vrtnimi škarjami. Beljen špargelj režemo vsak dan, zelenega pa lahko tudi le dva- do trikrat tedensko. Odrežemo vse poganjke, tudi tiste, ki niso užitni, so zeleni ali kaj podobnega. Če te pustimo rasti, potem bomo kmalu ostali brez primernih poganjkov.
Kot vidite, gojenje šparglja ni zelo zapleteno.
Ker je špargelj odlična spomladanska zelenjava, ki čisti naše telo vseh zimskih nečistoč, ki smo si jih nabrali zaradi premalo gibanja in manj zdrave prehrane, bi bilo dobro, da ga ima na svojem vrtu prav vsak.
Preberite tudi: Šparglji: za močno zdravje in pomladno razstrupljanje