Biohekanje je izraz, ki se nanaša na načrtne ukrepe za izboljšanje telesne pripravljenosti in različnih telesnih funkcij, pa tudi za doseganje mentalne agilnosti. Pri tem se uporabljajo spoznanja iz biologije, genetike, nevroznanonosti, nutricionistike itn. Nekateri verjamejo, da gre za pristop, ki lahko občutno podaljša življenje.
Tehnike, ki jih je mogoče razumeti kot biohekanje, so lahko precej preproste, po drugi strani pa se »biohekerji« nemalokrat odločijo tudi za precej drastične pristope.
Sama želja po boljšem zdravju in daljšem življenju seveda ni nekaj novega. Tisto, kar je pri biohekanju novo, je gibanje, ki se je oblikovalo okoli tega koncepta. Privrženci biohekanja, med katerimi je veliko moških, se običajno ne zadovoljijo zgolj rahlim izboljšanjem, ampak si želijo doseči optimum. Prepričani so, da zdravje ne bi smelo biti odvisno od naključja ali genetike
Za »očeta biohekanja« velja Dave Asprey, avtor knjige Smarter, Not Harder: The Biohacker’s Guide to Getting the Body and Mind You Want. Asprey, ki se je do spoznanj, s katerimi zdaj navdihuje svoje privržence, prebil z veliko eksperimentiranja na sebi (med drugim si je v različne sklepe injiciral matične celice, pridobljene iz lastnega kostnega mozga), pravi, da je njegov cilj živeti do 180. leta starosti.
Metode, na katere prisegajo privrženci biohekanja, je mogoče glede na osnovni cilj razdeliti v več skupin. Preverite, katere so posebno priljubljene …
Biohekanje biološke starosti
Biohekanje večino privržencev pritegne takrat, ko začnejo pri sebi opažati malce bolj očitne znake staranja. Največ privržencev tega gibanja je tako mogoče najti med ljudmi, starimi 35–50 let.
Pri tem tipu biohekanja je v ospredju staranje celic. Ko se celice v telesu poškodujejo (zaradi stresa, bolezni itn.), jih telo odstrani. Gre za proces, imenovan apoptoza, ki je nujen za normalno delovanje organizma. S staranjem postaja apoptoza vse manj učinkovita. Posledično se začnejo v telesu kopičiti poškodovane celice, kar lahko privede do vnetja, ki lahko poškoduje sosednje celice, kar pospeši proces staranja in poveča tveganje za različne bolezni.
Tako ni presenetljivo, da se ljudje, ki jih zanima biohekanje biološke starosti, osredotočajo predvsem na celično zdravje. Med najbolj priljubljene tehnike spadajo terapija z rdečo svetlobo, terapija z matičnimi celicami, krioterapija, terapija z neablativnimi laserji za domačo uporabo ter uporaba dodatkov za upočasnjevanje staranja in podporo mitohondrijem (koencim Q10, polifenoli, L-karnitin itn.).
Biohekanje za več energije
Tisti, ki želijo s pomočjo biohekanja rešiti težave s pomanjkanjem energije, pogosto uporabljajo pripomočke za spremljanje spanja. V to skupino metod pa denimo uvrščamo še uporabo pripomočkov za blokado modre svetlobe, svetlobno terapijo za uravnavanje cirkadianega ritma in časovno zamejen vnos kofeina.
Prehransko biohekanje
Biohekanje je pogosto tesno povezano s prilagajanjem prehrane. Osnovni cilj je lahko izguba odvečnih kilogramov, optimizirano delovanje metabolizma, boljša prebava ipd. Ljudje, ki se navdušujejo nad biohekanjem, se pogosto odločijo za prekinitveni post, ketonsko dieto in sorodne načine prehranjevanja, ki se lahko zdijo drugim precej drastični. Obenem uporabljajo pripomočke, kot so naprave za neprekinjeno spremljanje krvnega sladkorja in merilniki ketonov. Med »biohekerji« je zelo priljubljena tudi nutrigenomika – veda, ki raziskuje povezave med geni in hranili.
Biohekanje za povečanje telesne odpornosti
Med biohekanje lahko uvrstimo tudi metode, kot so potapljanje v ledeno mrzlo vodo, vibracijska terapija, savnanje in PEMF-terapija (terapija z uporabo pulzirajočih elektromagnetnih polj). Cilj teh pristopov je povečanje telesne odpornosti in vzdržljivosti. Tovrstne tehnike so tako posebno priljubljene med športniki, tako profesionalnimi kot rekreativnimi. V to skupino lahko pravzaprav uvrstimo tudi samo vadbo, saj lahko telesna aktivnost poskrbi za ogromno pozitivnih učinkov že na celični ravni. Med drugim lahko spodbudi nastajanje novih mitohondrijev, izboljša celični metabolizem, poveča občutljivost celic na inzulin in spodbudi izločanje rastnega hormona.
Možgansko biohekanje
Biohekanje, osredotočeno specifično na zdravje možganov, vključuje metode, kot so transkranialna magnetna stimulacija, uporaba nootropikov, meditacija in nevrofeedback. Nekateri pa zagovarjajo celo mikrodoziranje psihedelikov. Biohekanje možganov temelji na prepričanju, da se najboljša lekarna skriva v naših glavah. Če se naučimo nadzorovati svoje možgane, si lahko tako zagotovimo tudi nadzor nad drugimi vidiki svojega zdravja. Biohekerji posebno pozornost posvečajo t. i. možganskemu nevrotrofičnemu faktorju (BDNF). Gre namreč za beljakovino, ki spodbuja nevrogenezo, tj. nastajanje novih živčnih celic, pa tudi nevroplastičnost (sposobnost možganov, da ustvarijo nove povezave). Večja količina možganskega nevrotrofičnega faktorja tako praviloma poskrbi za optimizacijo kognitivnih funkcij, vključno s spominom.