Preteklo sredo so Združeni arabski emirati (ZAE) doživeli najmočnejše deževje v zadnjih 75 letih. Nekatera območja na vzhodnem robu Arabskega polotoka so v enem dnevu zabeležila več padavin, kot jih običajno prejmejo v celem letu.
V Dubaju, najbolj naseljenem mestu Emiratov, so poplave ustavile promet, leti na mednarodnem letališču Dubaj, enem najbolj prometnih letališč na svetu, so bili odpovedani, strehe pa so se sesuvale pod težo vode.
Sosednji Oman je prav tako doživel količine dežja, kot jih ne pomnijo, kar je povzročilo smrt najmanj 20 ljudi in zelo obsežno gmotno škodo.
Družbena omrežja so polna teorij o tem, kaj bi lahko povzročilo tako katastrofalno povodenj. Veliko jih je okrivilo sejanje oblakov, ki se na območju ZAE uporablja že nekaj časa.
Sejanje oblakov je tehnika modifikacije vremena, ki se uporablja za spodbujanje padavin. Pogosto se uporabljajo letala, ki med letom razpršijo snovi, kot so določene netopne soli v zrak, da nase privlačijo vlago, ki nato pade na tla v obliki kapljic. Ta tehnika se pogosto uporablja po svetu za spodbujanje dežja v suhih območjih ali za preprečevanje nastajanja toče.
Satelitske slike prikazujejo množično zbiranje nevihtnih oblakov nad jugovzhodnim delom Arabskega polotoka v dneh pred močnim deževjem. Takšne formacije oblakov bi se tako lahko potencialno uporabile za sejanje oblakov.
Privabljanje dežja v ZAE
Nacionalni center za meteorologijo (NCM) v Abu Dabiju pospešeno raziskuje tehnologije sejanja oblakov od konca 90. let. Puščavska država uporablja sejanje oblakov za povečanje padavin in posledično količine razpoložljive sladke vode.
Odzvali pa so se iz raziskovalne ekipe na Univerzi Hohenheim v južni Nemčiji, ki trenutno izvaja skupni projekt z NCM. Član ekipe in meteorolog Oliver Branch je zapisal, da ni bil obveščen o nobenih operacijah sejanja oblakov v začetku tedna pred poplavami.
Branch je dodal, da je popolnoma nerealistično domnevati, da bi sejanje oblakov lahko proizvedlo tako močno deževje. “Verjetnost povezave med aktivnostjo sejanja oblakov in poplavami v Dubaju je skoraj nična,” je dejal.
Sajenje oblakov namreč lahko iz oblakov privabi toliko vode, kot jo je običajno v njih, ne more pa ustvariti dodatne količine vode, če le-ta že ni akumulirana v oblakih.
Kaj je sejanje oblakov?
Sejanje oblakov je tehnika umetnega vplivanja na vreme, ki se uporablja za povečanje količine padavin, zmanjšanje toče ali izboljšanje vodnih virov. Gre za metode, ki vključujejo poseganje v naravne procese z namenom pridobiti želene meteorološke in hidrološke učinke.
Tehnike Sejanja Oblakov
Sejanje oblakov vključuje vnašanje delcev, kot so srebrov jodid ali ledeni kristali, v oblake. Te snovi delujejo kot kondenzacijska jedra, okrog katerih se lahko zberejo mikroskopske vodne kapljice v oblaku, kar pospeši proces padavin. Metode sejanja se razlikujejo glede na cilje in vrsto oblakov:
- Statično sejanje: Pri tej metodi se snovi razpršijo neposredno v območje, kjer se pričakujejo padavine.
- Dinamično sejanje: Ta pristop temelji na spodbujanju večje vertikalne rasti oblakov, kar vodi do močnejših in daljših padavin.
Uporaba in cilji
Sejanje oblakov se pogosto uporablja v kmetijstvu za boj proti suši, v vodnem gospodarstvu za polnjenje vodnih rezervoarjev ali za zmanjševanje škode, ki jo povzroča toča. Prav tako se metode uporabljajo v nekaterih smučarskih središčih za zagotavljanje zadostne količine snega.
Etična in okoljska vprašanja
Kljub nekaterim koristim se sejanje oblakov sooča z etičnimi vprašanji, vključno z vplivom na naravne vremenske vzorce in možnostjo čezmejnih vplivov, kjer deževanje v eni regiji potencialno zmanjšuje padavine v drugi. Poleg tega zaradi snovi, ki se uporabljajo za sejanje oblakov obstajajo pomisleki glede dolgoročnih vplivov na okolje in ekosisteme.
Ali je bilo za tako veliko količino padavin krivo sejanje oblakov?
Na kratko: znanstveniki pravijo, da ne.
V izjavi, posredovani več medijskim hišam, je NCM, ki nadzira operacije sejanja oblakov v ZAE, zatrdil, da pred ali med nevihto ni bilo nobenih operacij sejanja oblakov.
Omar Al Yazeedi, namestnik generalnega direktorja NCM, je dejal: “Med tem posebnim vremenskim dogodkom nismo izvajali nobenih operacij sejanja. Bistvo sejanja oblakov je v ciljanju oblakov v zgodnejši fazi, preden pride do padavin. Izvajanje dejavnosti sejanja med hudo nevihto bi bilo neuspešno.”
Strokovnjaki so medtem ovrgli teorijo sejanja oblakov. Maarten Ambaum, profesor atmosferske fizike in dinamike na Univerzi v Readingu, je povedal, da “se sejanje oblakov, zagotovo v Emiratih, uporablja za oblake, ki običajno ne povzročajo dežja … Običajno iz tega ne bi nastala zelo huda nevihta.”
Dodaja: “V 50. in 60. letih so ljudje še razmišljali o uporabi sejanja oblakov za proizvodnjo teh velikih vremenskih dogodkov ali za spremembo teh velikih vremenskih dogodkov. To je že dolgo prepoznano kot nekaj, kar ni realistična možnost.”