Vrt, poln bujno cvetočih vrtnic, je zagotovo ena izmed najlepših podob, ki jih lahko uzrejo oči. Za piko na i pa poskrbi omamen vonj teh cvetlic. Toda pot do takšnega vrta se lahko zdi zelo naporna. Vzgoja vrtnic sicer res zahteva znanje in potrpljenje – ne glede na to, za katero metodo se odločite – vendar postopek kljub temu ni tako zahteven, kot se morda zdi na prvi pogled. To velja tudi za vzgojo vrtnic iz potaknjencev, ki je najpogostejša metoda za vzgojo teh cvetlic.
Kdaj rezati?
Potaknjenci so deli stebla (ali listi), ki se odrežejo v različnih fazah rasti, nato pa se uporabijo za razmnoževanje rastline oziroma za vzgojo novih rastlin, ki so torej nekakšni otroci/potomci prvotne rastline. Te vrtnice namreč »podedujejo« lastnosti prejšnje generacije. Pri nekaterih rastlinah je potrebna precejšnja previdnost pri izbiri najustreznejšega dela rastline oziroma faze rasti za rezanje, saj se lahko nova rastlina razvije samo iz določenih delov, vendar vrtnice na srečo niso pretirano izbirčne. Potaknjence oziroma dele stebla lahko odrežete v različnih fazah rasti – 1) v zgodnji fazi, ko so stebelca še mehka (najlažja in najpogostejša možnost), 2) poleti ali zgodaj jeseni, ko so stebelca deloma trda, vendar ne povsem, ali 3) pozno jeseni/na začetku zime, ko stebla otrdijo oziroma olesenijo (upoštevajte, da bo vzgoja vrtnic iz potaknjencev v tem primeru nekoliko zahtevnejša).
Priprava na rezanje poganjkov
Preden odrežete del vrtnice, se prepričajte, da je rastlina zdrava in močna. Obenem je pomembno, da potaknjence vedno režete zgodaj zjutraj, ko ni prevroče in ko so rastline dobro oskrbljene z vodo, ter da vrtnice nekaj dni pred rezanjem poganjkov redno zalivate. Po želji lahko nato pri vzgoji potaknjencev uporabite sredstvo za ukoreninjenje. Gre za nekakšen rastni hormon za rastline, ki poveča možnosti za to, da se potaknjenci »primejo«.
Osnovni napotki za rezanje
Vedro napolnite s toplo vodo. Nato izberite stebelce oziroma poganjek. Najboljša izbira so poganjki med glavnim steblom in odcvetelim cvetom. Poganjek naj ima približno 3–5 »spečih očes«, iz katerih se lahko nato razvijejo brsti, iz teh pa nato nov poganjek (če imate seveda srečo). Najprej odstranite cvet. Zgoraj odrežite pod kotom 45 stopinj, malce nad zgornjimi listi. Tudi na dnu odrežite tik nad prvimi listi. Poganjke hitro postavite vedro, napolnjeno z vodo. Večje poganjke razrežite na manjše, velike približno 20 cm. Odstranite vse liste razen tistih čisto na vrhu poganjka. Pri mladih poganjkih liste pustite.
Priprava za sajenje
Izberite primerno mesto za vzgojo novih vrtnic. Mesto mora biti svetlo, pri čemer pa pazite, da vrtnice ne bodo neposredno izpostavljene sončnim žarkom. Mlade, zelene poganjke, ki še niso oleseneli, lahko posadite neposredno na vrt ali v lonec. Pri tem pazite, da nad zemljo ostanejo vsaj 2–3 očesa, in da bo med potaknjenci dovolj prostora (vsaj nekaj centimetrov). Pred sajenjem poganjkov rastni substrat za potaknjence oziroma zemljo razrahljajte. Če je zemlja zelo trda/zbita, lahko dodate malce peska, kar bo olajšalo razvoj korenin. Priporočljivo je, da za vse to poskrbite pred rezanjem poganjkov.
Sajenje poganjkov (vzgoja vrtnic iz potaknjencev)
V manjšo posodico nalijte tekočino s hormoni za ukoreninjenje. Spodnji del poganjka pomočite v tekočino. V zemljo izkopljite luknjo, globoko približno 8–10 centimetrov. Pri tem si pomagajte s palico ali s svinčnikom. Nato posadite poganjke, pri čemer pazite, da bo spodnji del poganjka spodaj in da bosta v zemlji najmanj dve »speči očesi«.
Za vzgojo vrtnic iz poganjkov oziroma potaknjencev je potrebno vlažno okolje. Tako je dobro, da potaknjence prekrijete s steklenimi kozarci za vlaganje ali s plastenkami, ki ste jim odrezali spodnji del. S tem ustvarite mini rastlinjak. Poskrbite za to, da se plastika ne bo dotikala poganjkov, obenem pa pazite, da bo zemlja vseskozi vlažna, vendar ne povsem razmočena. Kozarce/plastenke vsakodnevno za krajši čas odstranite, da se lahko rastlina »nadiha«.
Poganjke občasno popršite z vodo. Pri mladih, zelenih potaknjencih se začnejo korenine praviloma razvijati že po približno 10–14 dneh. Priporočljivo je, da potaknjencem nato pustite še nekaj časa, da se razvijejo, preden jih posadite neposredno na vrt.
Koristni nasveti za lepše vrtnice
Redno odstranjevanje odmrlih cvetov
Za obrezovanje vrtnic je treba izbrati primeren čas (običajno je to spomladi, pri nekaterih vrstah pa jeseni), medtem ko lahko odmrle cvetove odstranite praktično kadar koli. Ne le da bodo rožni grmi tako praktično v hipu precej lepši, ampak jim bo to koristilo tudi dolgoročno. Z rednim odstranjevanjem odmrlih oziroma odcvetelih cvetov namreč zmanjšate tveganje za različne bolezni. Med odstranjevanjem cvetov je potrebno redno čiščenje škarij, s čimer se izognemo prenašanju bolezni z enega grma na drugega.
Pravilno zalivanje
Pred zalivanjem vrtnic vedno preverite stanje prsti, in sicer tako, da v zemljo potisnete prst. Če je zemlja v neposredni bližini vrtnic vlažna, zalivanje še malce preložite. Zaradi čezmernega zalivanja se lahko začne na koreninah razmnoževati plesen, kar pogosto privede do odmiranja korenin. Obenem je pomembno, da med zalivanjem pazite na to, da ostanejo listi suhi. Tveganje za bolezni bo tako precej manjše. Upoštevajte pa tudi to, da je vrtnice najbolje zalivati zgodaj zjutraj.
Ustrezen ph prsti
Poskrbite za to, da bodo imele vaše vrtnice na voljo ustrezno prst, pri čemer je zelo pomembna pH-vrednost prsti. Večini rastlin najbolj ustreza prst, katere pH je približno 6,5–7. Vrtnice pri tem niso izjema. Optimalen pH za večino sort je namreč približno 6,5. Tako je pametno, da si priskrbite pripomočke za merjenje pH-vrednosti prsti in da poskrbite za redne meritve – nato pa seveda po potrebi poskrbite za ustrezne prilagoditve (pH prsti je na primer mogoče spremeniti z mulčem).
Čaj alfalfa
Podobno kot za ljudi je lahko tudi za vrtnice nevarno pomanjkanje ali neravnovesje esencialnih mineralov. Če na primer vrtnicam primanjkuje fosforja, kalija ali dušika, se začne število cvetov postopoma zmanjševati. Pri tovrstnih težavah si lahko pomagate s čajem alfalfa, ki je odlično naravno gnojilo. Potrebujete pol skodelice listov alfalfe v prahu in 4 litre deževnice ali vode, iz katere je bil odstranjen klor. Vodo in prah zmešajte v vedru, ki ga pokrijte s pokrovom in postavite na sonce. Počakajte najmanj 36 ur. Medtem mešanico večkrat premešajte (najmanj dvakrat dnevno). »Čaj« je pripravljen, ko postane tekočina oranžne barve. Tekočino ohladite, nato pa z njo zalijte vrtnice. Listi rastline alfalfa vsebujejo veliko dušika, obenem pa gre za dober vir kalcija, železa, magnezija, fosforja in cinka.
Trik: vzgoja vrtnic v krompirju
Morda ste na spletu že naleteli na fotografije vrtnic, ki rastejo iz krompirja. Se sprašujete, kako je to mogoče oziroma ali gre za fotomontažo? Na prvi pogled se zares zdi, da gre za prevaro, vendar se lahko vrtnice resnično razvijejo tudi iz krompirja. Če bi radi trik preizkusili tudi sami, preprosto sledite navodilom v nadaljevanju.
Lonce napolnite z organsko zemljo, ki jo nato rahlo navlažite. S čistim izvijačem v krompir izvrtajte luknjo, globoko približno 7,5 cm. V posodico nalijte sredstvo za ukoreninjenje. Poganjek rahlo navlažite in ga pomočite v tekočino. Nato ga postavite v luknjo v krompirju.
S pomočjo žlice v zemljo izkopljite luknjo in vanjo položite krompir, ki ga nato prekrijte z zemljo (na površini naj ostane samo poganjek). Tudi pri tej metodi je priporočljivo, da poganjke prekrijete s plastenkami ali s kozarci. Nato jih postavite na svetlo mesto, ki ni neposredno izpostavljeno sončnim žarkom. Ne pozabite, da morate kozarec/plastenko vsak dan za krajši čas odstraniti, da bo potaknjenec dobival dovolj zraka. Obenem pa morate skrbeti za to, da bo prst dovolj vlažna. Ko se začnejo razvijati korenine, lahko rastlino vsak dan za nekaj ur postavite ven, da se postopoma okrepi. Pri tem pazite, da jo boste zaščitili pred neposredno izpostavljenostjo soncu. Postopoma podaljšujte časovne intervale. Ko se vrtnica dovolj okrepi, jo lahko presadite na vrt.