Mnogi menijo, da so mešani posevki nekaj povsem novega. Pa ni res. Saj je narava en sam mešan posevek. Ne mara monokultur, saj so le te samo pomoč vsem škodljivcem, pa tudi boleznim, da se hitreje razmnožujejo. Mnogim so mešani posevki izziv, drugim pa velika uganka in menijo, da je z njimi preveč dela. Pa ni tako.
Kaj so torej mešani posevki
Gre za to, da na istem prostoru, isti gredici, isti njivi, raste čim več različnih rastlin, ne pa samo solata, koruza, zelje… Krasen primer je travnik, a tudi v gozdu in celo na njivah najdemo mešane posevke, saj zanje poskrbi narava. Rastline si med seboj pomagajo na različne načine. Koreninski izločki enih pomagajo k boljšemu zdravju, počutju drugih. Rastline z veliko listja senčijo poleti tiste, ki ne marajo previsokih temperatur. Stročnice s svojimi prijateljskimi bakterijami pridelajo dovolj dušika še za svoje sosede. Vonj nekaterih odganja škodljivce z drugih… cvetlice in zelišča privabljajo koristne žuželke, ki poskrbijo za škodljivce.
V mešanih posevkih so rastline zdrave tudi brez uporabe sredstev za varstvo rastlin, pa naj bodo to ekološka ali ne. Prav tako lahko zmanjšano gnojenje, saj ob stročnicah rastočim zahtevnim rastlinam ni potrebno dodajati toliko hranil. Pogosto zadoščajo že samo pripravki, ki rastline krepijo, ki vsebujejo vitaminske komplekse in številne aminokisline, kot je odličen izdelek Bio Plantella Vita. Prav tako pa lahko s kombinacijo hitro rastočih in počasi rastočih rastlin bolje izkoristimo površine.
Z nekaterimi rastlinami, kot je na primer mesečna redkvica, spodbujamo kaljenje drugih (solata, korenček). Mešan posevek vsaj 5 rastlin na eni gredi izniči negativni vpliv ozkega kolobarja. Primer: lahko sejemo mešanice za zeleni podor, ki vsebujejo križnice (bela gorjušica, oljna in meliorativna redkev) seveda v kombinaciji s vsaj še 4 drugimi (ajda, facelija, gizotija, grašica, krmni grah…) in kljub temu pridelujemo kapusnice na tej gredi že čez dve leti.
Kako se lotiti dela?
Še vedno je najlažje, če izberemo najprej glavne posevke, vrtnine, ki so dolgo časa na vrtu. Tem rastlinam izberemo dobre prijatelje tako, da bomo seveda posadili vse, kar potrebujemo in vseeno izkoristili tudi pomoč narave. Da pa bo vaš vrt kmalu idealen, saj v enem letu seveda vse še ne bo, si vse skrbno zapisujte. Kaj sodi skupaj in kaj ne, najdete v številnih tabelah, tudi aplikacije na spletu lahko pri izbiri dobrih sosedov pomagajo. Ne pozabite pa, da najbolje funkcionira vrt, na katerem poleg zelenjave rastejo tudi cvetlice in zelišča. Zato načrtujte v svojih kombinacijah tudi le te.
Gnojenje v mešanih posevkih
Gnojenje v mešanih posevkih naj bo še bolj zmerno. To pomeni, da vsako leto sicer pognojimo cel vrt, a veliko manj, kot tudi sama pišem v nasvetih na spletu in v medijih. Gnoja uporabimo nekje največ 1 l/m2, komposta nekje do 8 l/m2. Kupljena gnojila pa uporabljamo po navodilih, saj po večini nimajo dolgotrajnega delovanja in jih rastline porabijo v enem letu.
Mešani posevki seveda ne delajo čudežev
Tako je, mnogi pričakujejo čudeže od ustreznih kombinacij rastlin, če ob enem ne skrbimo za življenje v zemlji in na njej, če pretiravamo z gnojenjem, če nam je vseeno, kaj dajemo v zemljo. Naj povem tudi, da ekološki pripravki prav tako negativno vplivajo na zemljo in jih moramo uporabljati čim manj, posebej tistih, ki delujejo fungicidno. Sama na primer celo odsvetujem uporabo žajblja za varstvo paradižnika. Prav tako vedite, da tudi doma narejeni insekticidi, kot so pripravek iz vratiča, rabarbare, še bolj pa kupljeni, v ekološki pridelavi dovoljeni insekticidi, prav tako ubijajo koristne žuželke v naravi. Zato naredimo čim več, da pripravkov sploh ne bo potrebno uporabljati.
Osnove zdravega vrta poleti so še vedno te:
- Gnojenje:skrb za ohranjevanje življenja v zemlji
- Kolobar
- Prava opravila v pravem času: ohranjanje strukture zemlje
- Zdravo seme
- Zdrave sadike
- Dobra in pravilna setev
Tega nikoli ne pozabite. Seveda pa lahko rastline nekoliko pomagajo, če razmere za razvoj bolezni in škodljivcev seveda niso predobre.
Kolobarjenje v mešanih zasaditvah
Med pomembne zahteve za zdravo pridelovanje sodi tudi kolobar. Mnogi se sprašujejo, kako je s tem. Kolobar je lahko prilagojen vodilni vrtnini. Najlažje je, da grede samo krožijo po vrtu, vsako leto isto kombinacijo premaknete samo na sosednjo gredo.
Velja pa še ena zelo uporabna ugotovitev nemških raziskovalcev. Če na istem prostoru raste vsaj 5 različnih rastlin in seveda različnih botaničnih družin, kolobarjenje res ni potrebno. To pomeni, če imate vrt res lepo pisan, mešan, po eno vrsto ali celo v eni vrsti več različnih rastlin, bi teoretično res lahko vsako leto sejali in sadili vse na isto mesto. Sama sicer ne svetujem najbolj tega, razen pri tistih, ki vrt res spreminjate v travnih, torej kar po naključju ali premišljeno sadite, sejete vrtnine po celi površini, kjer je kaj prostora. Ta način je najtežji.
Meni se zdi res najbolje, da se za vsako gredo izbere vodilna vrtnina, tista, ki je najdlje na gredi. Njej najdemo čim več različnih dobrih sosed. Potem pa vsako leto krožimo samo s temi kombinacijami po celem vrtu.
Kako daleč in koliko rastlin
Tudi to vprašanje je pogosto. Ta vpliv sosednjih rastlin deluje samo tako daleč, kolikor daleč sežejo korenine posamezne rastline, dalje ne. Torej na sosednji gredi lahko raste kar koli. Po drugi strani pa samo ena bazilika na začetku vrste paradižnika ne bo zadoščala. Lahko pa posadimo eno baziliko med dve rastlini paradižnika, lahko posadimo eno oporo visokega fižola in v krogu fižola šetrajko, lahko pa sadimo na primer eno vrsto pora in eno vrsto korenčka. Seveda pa lahko sadimo obe rastlini v isto vrsto tako, da v normalno posejan korenček posadimo sadike pora. Lahko tudi pomešamo seme redkvic in solate ali redkvice in korenčka ali peteršilja in vse skupaj posejemo. Vsak si bo najlažje sam našel najustreznejšo opcijo.
Mešani posevki niso nekaj novega, je pomoč narave, da ostanejo rastline zdrave. Zakaj je ne bi oponašali tudi mi. Saj ni tako težko.
V veliko pomoč vam bo tudi tabela, ki sem jo pripravila za vas:
