Prijava
Nekaj vrtnin smo že pospravili z gredic. Če hočemo imeti rodovitno vrtno zemljo je pomembno, da tudi v jeseni do naslednje pomladi ne pozabimo nanjo, kajti nekaj moramo tudi mi dati nazaj v zemljo, da bomo drugo vrtno sezono lahko še uspešno pobirali pridelke.
Kaj torej zeleno gnojenje je?
Drugače povedano je to gnojenje s pomočjo rastlin za podor. Oziroma bolje rečeno je to gnojenje s posebej za ta namen posejanimi rastlinami, katere ne pobiramo ampak pustimo na gredi, jih tam podorjemo ali zakopljemo v zemljo, kjer nato razpadejo. Zemljo s tem gnojimo in obogatimo z organskimi snovmi.
Zakaj pa ni dobro, da gredice puščamo prazne?
S tem zemljo izpostavimo padavinam in tudi še kakšnemu vročemu sončnemu dnevu, kar ima lahko za posledico, da se le ta zaskorji. Prav tako lahko pride na praznih površinah do izpiranja hranil iz zgornjih plasti v nižje, kar ima za posledico, da bodo ta hranila težje oziroma kar nedostopna rastlinam. Zaradi vetra, ki zapiha čez prazno gredico pa lahko pride do odnašanja (erozije) zemlje.
Zato imajo ravno rastline za podor velik pomen, saj s svojim koreninskim sistemom rahljajo tla, z zeleno maso večajo humus in do neke mere nadomestijo hlevski gnoj, delujejo proti nematodam in ne nazadnje s svojo hitro rastjo in zatiranjem onemogočajo rast plevelom. Če pa za ozelenitev sejemo metuljnice (lucerna, detelje, grašica) lahko tla obogatimo tudi z dušikom, saj se le ta veže v koreninskih gomoljčkih. Prav tako pa rastline za podor med rastno dobo akumulirajo hranila. Ko take rastline zadelamo v tla ali pustimo na površini, kjer so rasle, se prične njihova razgradnja in mineralizirane snovi postanejo dostopne drugim rastlinam, to je naslednjim posevkom. Vendar pa ne smemo biti nestrpni, pozitivni učinki podorin se pokažejo šele po dveh ali treh letih pravilne uporabe le-teh.
Katere rastline sejemo za ta namen?
Poleg že prej omenjenih metuljnic je primernih več rastlin. Lahko je to celo fižol, grah, bob, bela in črna ogrščica ter oljna repica. Sicer pa izberemo rastline, ki so v kratkem času sposobne ustvariti veliko zelene mase. Za zeleno gnojenje pogosto uporabljamo tudi ajdo.
Sama sem od kar sem odkrila facelijo, povsem očarana nad to rastlino, ki je tudi zelo primerna za podor. Facelija ustvari veliko zelene mase v relativno kratkem času. Ne prezimi, zato se nam v naslednjem letu ne pojavlja kot nadležen plevel. Seme facelije, lahko v vrtnih centrih kupimo v manjših embalažah, prav tako pa tudi seme bele gorjušice.
Tudi slednja je zanimiva rastlina kot rastlina za podo, ki jo toplo priporočam. Odlikuje pa jo tudi sposobnost zmanjševanja prisotnosti ogrščic v tleh. Ogorčice so, kot vemo znani škodljivci vrtnin, predvsem krompirja. Bela gorjušica Izboljšuje tudi zračnost in rodovitnost tal, zato jo priporočamo tudi vsem, ki si želite ohraniti trajno rodovitnost tal in visoko vsebnost humusa. Je pa to tudi rastlina, ki odganja polže. Bela gorjušica lahko s svojimi močnimi in globokimi koreninami tudi rahlja tla. Kot prej opisana facelija tudi bela gorjušica ne prezimi, zato se nam v prihodnjem letu ne bo pojavljala kot plevel.
Naj omenim še oljno redkev, ki ravno tako čez zimo propade. S svojim koreninskim sistemom tla prezrači in ustvari veliko organske mase s čimer povečajo delež humusa v tleh. Uspešno zmanjšuje prisotnost nematod v tleh.
V trgovinah pa lahko že zasledimo tudi posebne mešanice, ki so posebej namenjene zelenemu gnojenju. Take mešanice so še posebej priročne, saj so v njih že rastline, ki so primerne za naš vrt in se med seboj dopolnjujejo.
Zavedati se moramo, da ima uspešno vrtnarjenje tri glavna pravila, ki so; upoštevamo pravilo mešanih posevkov in sledenja vrtnin, ter vsako prazno mesto na vrtu takoj zapolnimo s kakšno drugo vrtnino, lahko tudi cvetlico ali mešanico za zeleno gnojenje.
