Mesec april je mesec velike noči. Ob tem prazniku so na naših mizah jedi, na katere v preostanku leta pogosto pozabimo. Eden izmed takih je tudi hren. A če bi vedeli, kako zelo vsestranski in zdravilen je lahko, bi po njem posegali pogosteje. Stara ljudska modrost pravi, da naj bi ga uživali v vseh mesecih s črko “r” v imenu, kar pa ni samo velikonočni april.
Navaden hren (latinsko Armoracia rusticana, syn. Cochlearia armoracia) je trajnica. Uvrščamo ga v družino križnic (latinsko Brassicaceae), kamor sodi tudi druga nam znana zelenjava, kot so na primer zelje in repa in tudi brokoli, brstični ohrovt ter cvetača. Celo redkev, riček in gorčica sodijo v isto družino. In ko pomislimo na navaden hren, se nam v misli dokaj hitro prikrade njegov oster vonj, še bolj pa njegov izraziti oster okus. In prav ta ostrina mu daje značilno zdravilnost.
Podrobneje nam je hren predstavila univerzitetno diplomirana inženirka živilske tehnologije in svetovalka za zdravo prehrano ter avtorica osmih knjig s tega področja, Marija Merljak. Iz svoje bogate zakladnice znanja pa je z nami delila tudi številne koristne in zdravilne recepte, ki jih lahko iz hrena pripravimo kar sami.

Zgodovina hrena
“Hren poznamo in uporabljamo v Sloveniji že stoletja, če ne že tisočletje. Enako velja za srednjo Evropo. Še veliko dlje ga poznajo na širokem območju od juga Rusije in vzhoda Evrope ter v Mali Aziji in Mezopotamiji do Grčije in Egipta; povsod tu naj bi bila pradomovina hrena,” nam zaupa Merljakova. Da je hren rastlina, ki Slovence spremlja že kar nekaj časa, dokazuje tudi razširjenost priimka Hren. Kot zanimivost omenimo, da so v zgodovini priimke določali glede na značilnosti ali lastnosti ljudi. Priimek Hren je potemtakem pristal pri tistih, ki so jim pripisali hrenove lastnosti. “Verjetno tistim ostrim in skrajno nepopustljivim osebam,” pomisli sogovornica.
Zdravilne lastnosti hrena
Hren lahko uživamo kot živilo ali kot začimbo. Kot začimba, s svojim ostrim priokusom popestri okus jedi. Povrhu vsega pa ima korenina navadnega hrena le 63 kcal/100 g. “Poleg vitamina C, vsebuje še vitamina B1 in B6. Od mineralov ima največ žvepla, kalija, železa in kalcija. Pomembne sestavine so tudi razmeroma visoke vsebnosti asparagina, arginina in glutamina. Da ima lahko hren pozitivne učinke na naše zdravje, se mora zahvaliti zelo močnemu eteričnemu gorčičnemu olju in sinigrinu, ki je morda najpomembnejša zdravilna snov v njem.” Hren je tudi odličen naravni konzervans in preprečuje rast bakterij v hrani, ki smo jo zaužili.
Rekli bi lahko, da hren s svojimi pozitivnimi učinki prečisti celotno naše telo. A poudariti je treba, da hrena ne uvrščamo med zdravila. Ima pa kljub temu številne pozitivne učinke, ki nam lahko pomagajo določene zdravstvene težave omiliti oziroma izboljšati.

Deluje antibiotično in antikancerogeno
“Sinigrin sodi med glukozinolate. Ti skupaj z izotiocianati ter žveplenimi in flavonoidnimi snovmi dvigujejo imunski sistem in lahko preprečujejo rakasta obolenja. Sinigrin in alil-izotocianati imajo močno antibiotično in antikancerogeno delovanje ter lahko zmanjšujejo maligna obolenja na požiralniku, želodcu, jetrih, črevesju ter na prsih, mehurju in prostati. Antibiotično delovanje hrena pa je drugačno od delovanja sintetičnih antibiotikov in temelji na snovi bencil-izotiocianat. Ta ”meša štrene” bakterijam, vstopa v njihovo presnovo in zavre njihovo razmnoževanje. Pri tem pa ne uničuje koristne mikroflore, česar za sintetične antibiotike ne moremo trditi. Bencil-izotiocianat namreč v krvni obtok vstopa že v dvanajstniku, ne šele v debelem in tankem črevesju, kjer bi lahko pomoril tudi koristne bakterije.
Že 10 gramov hrena sprosti menda toliko antibiotičnega bencil-izotiocianata, kot če bi zaužili 20 miligramov sintetičnih antibiotikov. Hren naj bi uspešno uničeval tudi razrasle bakterije Helicobacter Pylori. Poleg antibiotičnega delovanja bencil-izotiocianati lahko preprečujejo tudi zlepljenje rdečih krvničk. Celo hitreje od nekaterih zdravil, ki potrebujejo 30 minut,” povzame sogovornica.
Kako ga uživati
“Slovenska ljudska modrost pravi, da smemo hren uživati v tistih mesecih, ki imajo v imenu črko ”r”. V štirih pomladno-poletnih mesecih: maju, juniju, juliju in avgustu pa naj bi se mu izogibali. V svojem priročniku pa pater Simon Ašič navaja, da lahko korenine kopljemo od septembra do konca februarja, druge mesece pa jih moramo hraniti v pesku, v zasipnicah, na primer v marcu in aprilu. Od marca do maja lahko nabiramo mlade hrenove liste, ki zrastejo do poldrugi meter visoko. Liste je mogoče natrgati v solato. Imajo oster okus in izdatno prečiščujejo telo. So bogat vir vitamina C in betakarotena, ostrino pa jim daje hlapljivo alil-gorčično olje. Od maja do julija so užitni tudi cvetovi, ki jih uporabimo kot cvetočo in ostro dekoracijo jedi. No, septembra je pa že užitna korenina,” nam slikovito predstavi uživanje hrena.

S količino ne pretiravajmo
Hren lahko brez pomislekov uporabljamo v kombinaciji z drugimi živi in s tem ne bomo uničili njegovih zdravilnih lastnosti. “V zmernih količinah surovi hren sluznico okrepi. Z uživanjem surovega hrena pa ne smemo pretiravati, saj bomo dosegli nasproten učinek in razdražili že očiščeno sluznico.”
Namig: Kadar kupujemo hren, naj bo korenina vedno sveža. Ribajmo ga sproti, saj nariban hren, ki stoji na zraku, hitro izgublja svoje učinkovine. Korenino hrena je najbolje hraniti v zaboju z drobnim peskom, če te možnosti nimamo, pa jo zavijemo v aluminijasto folijo in spravimo v hladilnik. Pri pripravi hrena se izogibajmo toplotni obdelavi. Le tako bomo ohranili vse njegove zdravilne učinke.
Hren v jedeh:
Hren po primorsko (po receptu babice Marije Merljak)

Krušne drobtine prepražimo na maslu, da lepo porjavijo. Dodamo nariban hren, zalijemo z jušno osnovo in rahlo kuhamo še 5–10 minut. Nato v to zamešamo dve do tri žlice sladkorja in deciliter belega ali rdečega vina. Pokuhamo še nekaj minut in ponudimo toplo ob velikonočnem obedu.
Hren s kislo smetano in drobnjakom

Vzamemo manjši lonček kisle smetane, tik pred uporabo na drobno naribamo za žlico ali dve hrena in sesekljamo šop drobnjaka. Dodamo žličko gorčice s celimi gorčičnimi zrni, žlico sladkorja ter žlico ali dve hladno stisnjenega olja (npr.: lešnikovega, orehovega, gorčičnega, ričkovega, mareličnega). Dobro premešamo in ponudimo k pršutu, ribam, kuhanemu mesu in pečenkam vseh vrst. Kisli smetani lahko dodamo tudi žličko sladke smetane in okus omehčamo, ostrino lahko povečamo z mletim poprom ali ščepcem čilija.
Česnov hren (iz starih Kuharskih bukelj iz leta 1850)
Skuhamo žemljo in jo na drobno narežemo. Dodamo dva stroka česna, skuhana v juhi. Temu primešamo nastrgan hren in razredčimo z juho. Vse skupaj dobro premešamo, tako da dobimo ravno prav gosto prilogo.
Krompirjev hren (iz starih Kuharskih bukelj iz leta 1850)
Kuhan krompir pretlačimo s hrenom, hladno stisnjenim oljem, kisom, vodo, primešamo še na fino narezano čebulo in peteršilj ter začinimo s ščepcem soli in sladkorja.
Jabolčni hren (iz starih Kuharskih bukelj iz leta 1850)
Naribamo jabolka in hren, dodamo nekaj sladkorja, prilijemo limonin sok ali razredčen kis in olje. Po želji okus omehčamo s kislo smetano.
Uporaba hrena v zdravilne namene (po patru Ašiču):

Hrenovo vino zoper želodčne čire
50 g hrena nastrgamo v liter belega vina in namakamo 10 dni. Uživamo na tešče in zvečer pred spanjem po 1/8 litra.
Hren zoper ledvične kamne
10 rezin hrena namakamo v kozarcu belega vina 8–10 ur in nato to popijemo. Napitek pospešuje izločanje ledvičnih kamnov in seča.
Hrenov sirup zoper katar, astmo in jetični kašelj
Uporabo sirupa je priporočal tudi dr. Alfred Vogel. Uporabimo ga pri vnetjih dihalnih poti, obolelih pljučih, grlu in nosu. Odstranjuje gosto sluz iz dihal. A je potrebna zmernost, da zgolj razredčimo sluz, vendar ne povzročimo driske, močnega potenja ali pretiranega izločanja seča.
Naredimo ga tako, da naribanemu hrenu dodamo med ali trsni sladkor ter zmlete nageljnove žbice. Vse pregnetemo in iztisnemo sirup. Ostanku spet dodamo malo vode in trsnega sladkorja, to zmešamo, skuhamo in spet iztisnemo sirup. Zmešamo obe frakciji in dobimo sirup. Ta pomaga tudi zunanje, pri ranah in kot obloga za vneto grlo ter za boleče mišice in sklepe.
Hren čisti moten seč
Pater Ašič navaja, da naribanemu hrenu dodamo malo vinskega kisa, ki ga osladimo z grozdnim sladkorjem. Na dan zaužijemo le 3 do 4 žlice tega pripravka, ki že v nekaj dneh opazno očisti seč.

Hren blaži bolečine
Naribanega položimo na tilnik, ublažil bo glavobol, na licu pa zobobol. Stari Grki so ga ob glavobolu nanašali tudi na čelo in z njim masirali razbolel hrbet.
Hrenov kis
Nastrgan hren namakamo v vinskem kisu najmanj 8 dni. Dober je za solate, razredčen pa tudi za izboljšanje težav s kožo, kot so jetrne lise, pege, akne in izpuščaji. Razredčenega z vato nanašamo na mesto s težavami.
Hren zoper zobno gnilobo
50 g naribanega svežega hrena, 20 g janeževih plodov in 20 g poprove mete. Vse to namakamo v 1 litru žganja vsaj 3 mesece. Nato s tem izpiramo ustno votlino.