V večdesetletnem obdobju, ko je pater Simon Ašič bival v Stični, je več tisoč ljudi prišlo do njega v času bolezni. Mnogim je uspešno pomagal. Zato smo gospo Barbaro Kozan, magistro farmacije, iz zeliščne lekarne v stiškem samostanu, ki še danes skrbi za negovanje in ohranitev njegovega izročila, povprašali, kako lahko recepti in nasveti patra Simona Ašiča še danes pripomorejo k boljšemu zdravju in počutju.


pater Simon Ašič

Znana so mnoga pričevanja o skoraj čudežnih ozdravitvah po pomoči patra Simona Ašiča. Nam lahko morda izdate nekaj pričevanj ljudi, ki jim je pater pomagal?

V času po drugi svetovni vojni, ko je primanjkovalo zdravstvenega osebja in zdravil, je pater Simon Ašič (1906–1992) mnogim ljudem lajšal in tudi pozdravil mnogovrstne bolezni. Pri tem je uporabljal takrat dostopno literaturo, ki je bila največkrat v nemškem in poljskem jeziku. Recepture, npr. čajnih mešanic, in rezultate zdravljenj si je skrbno zapisoval, in tako ustrezno glede na dober izid zdravljenja prišel do učinkovitih receptur za lajšanje določenih zdravstvenih težav.

Pater Simon Ašič je sam zapisal: »Neka žena je bila zaradi težkih družinskih razmer psihično in fizično tako na koncu, da je začela misliti na samomor. Neke jeseni se je oglasila pri meni. Svetoval sem ji čaje za živce (glog, jetičnik, kamilico, koprivo, meliso, meto). Dnevno naj spije do liter te čajne mešanice in nič drugega. Ko me je vprašala, koliko mi je dolžna, sem ji odgovoril, naj mi vošči za novo leto in mi sporoči, kako se bo takrat počutila. Za novo leto sem dobil eno najlepših pisem v svojem življenju. Med drugim je napisala tole: ’Že ko sem odhajala z novim upanjem, je sonce lepše sijalo. Potem sem čaje kuhala in pila, pila. In mi je pomagalo. Zdaj sem kos življenju, nobena stvar me ne vrže več iz tira. S težavami se pogumno spoprijemam.’« V večdesetletnem obdobju bivanja patra Simona Ašiča v Stični je več tisoč ljudi prišlo do njega v času bolezni. Mnogim je uspešno pomagal. Tudi gospod Jože Kukman, magister farmacije, ki je nasledil patra Simona Ašiča po letu 1992, je tisočerim s svojim obsežnim znanjem o zdravilnih rastlinah uspešno lajšal težave.


Pater je za seboj zapustil štiri knjige, ki bodo pomagale tako nam kot prihodnjim rodovom. A vendar gre znanje naprej in sami ste nekoč povedali, da vsega, kar je priporočal pater, danes ne priporočate več. Kaj je priporočal, pa danes vemo, da več ne drži?

Velika večina zdravilnih rastlin, omenjenih v teh štirih knjigah, ima dokazano uporabo v ljudski medicini, številne pa tudi s kliničnimi študijami (npr. korenina baldrijana za lajšanje zaskrbljenosti in nespečnosti). Bolj malo je teh zdravilnih rastlin, ki jih ne uporabljamo več, v primerjavi s tistimi, ki so danes še vedno v uporabi. Raje bi tu še dodala, da se danes odkrivajo novi ugodni učinki rastlin.

Npr. opravljena je bila klinična raziskava pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo, ki so štiri mesece prejemali izvleček melise. Miselne sposobnosti so se pri teh bolnikih bistveno izboljšale v primerjavi s skupino, ki je prejemala placebo. Zdravilna rastlina, ki je pa npr. ne priporočamo več (ne sodi sicer na seznam nedovoljenih zdravilnih rastlin za uporabo), pa je navaden lapuh (Tussilago farfara). Njegovih listov in cvetov ne priporočamo več za pripravo čaja pri suhem kašlju. Ne zato, ker ne bi bil učinkovit, saj je, ker vsebuje sluzi, ki v tankem sloju prekrijejo sluznico zgornjih dihalnih poti in jo s tem zaščitijo pred draženjem in ublažijo kašelj, ampak zato, ker vsebuje t. i. pirolizidinske alkaloide, ki so lahko, če so v visokih koncentracijah v krvi, toksični za jetra. To je danes znano, a takrat, ko je živel pater Simon Ašič, ni bilo.

Torej, da se izognemo takšnemu tveganju, lapuha danes ne uporabljamo več v čajnih mešanicah, zagotovo pa ne v našem podjetju, kjer sicer pripravljamo čajne mešanice po recepturah patra Simona Ašiča. Za lajšanje suhega kašlja imamo namreč danes na voljo veliko drugih učinkovitih zdravilnih rastlin, ki tudi vsebujejo sluzi in jih je pater Simon Ašič, poleg lapuha, prav tako priporočal. Primernejše zdravilne rastline za lajšanje suhega kašlja so: list ozkolistnega trpotca, steljka islandskega lišaja, list slezenovca in korenina sleza.


Pater Simon Ašič je svoje znanje preverjal in se posvetoval tudi na Fakulteti za farmacijo pri takratnem profesorju dr. Pavletu Bohincu, magistru farmacije (1911–1993), ki mu je spoznanja dostikrat potrdil, verjetno pa tudi kdaj ovrgel. Pater Simon Ašič bi danes, tako mislim, glede na to, kar sem prebrala in slišala o njem, zagotovo uporabljal ameriški slamnik, s katerim so opravljene mnoge klinične študije, ki potrjujejo njegovo uporabo za preprečevanje in zdravljenje okužb zgornjih dihalnih poti, predvsem pri prehladu.

Nasprotno bolniku s trakuljo, danes, ko imamo za to na voljo učinkovita zdravila, pater Simon Ašič ne bi več svetoval tega, da naj bolnik 1 kg sladkorja kuha v 1 l vode. Po dvodnevnem postu naj potem ta sirup izpije in zatem še odvajalni čaj. Trakulja, ki ji je sladkor najljubša hrana, bi se sladke vode preveč napila in poginila.

pater Simon Ašič

V kolikšni meri se ljudje danes še vedno zatekajo k njegovim receptom in zakaj? Kakšne so njihove izkušnje? Jih delijo z vami?

Z zdravilnimi rastlinami lahko danes učinkovito lajšamo mnogovrstne težave s prebavili, sečili in dihali. To kažejo izkušnje ljudske medicine, v novejšem času pa tudi vse pogostejše klinične študije, ki so zasnovane v te namene. Torej, to je veljalo v času življenja patra Simona Ašiča in veliko tega velja še danes, kar je razlog, da se ljudje obračajo k nam za pomoč. Tisti, ki pridejo k nam ali nam pišejo oziroma nas pokličejo, so najverjetneje že uspešno olajšali kakšno zdravstveno tegobo s pomočjo pripravkov patra Simona Ašiča (čajne mešanice, tinkture, pripravki iz gline, mazila, sirup …) ali pa si sprva le želijo pomagati z zdravilnimi rastlinami. Dostikrat je ugodno rešena težava povod za vnovičen obisk pri nas.


Pri obisku najprej seveda preverimo, ali je oseba že obiskala zdravnika, oziroma jo napotimo do njega, če menimo, da mi nismo pravi naslov. Nasprotno, kot sem že omenila, pa lahko uspešno svetujemo uporabo čajnih mešanic za lajšanje različnih zdravstvenih težav. Npr. pri pomanjkljivem izločanju želodčnih sokov, zmanjšani količini žolča ali zmanjšanem izločanju soka trebušne slinavke uporabljamo čajne mešanice, ki vsebujejo rumeni svišč, pelin, regrat, artičoko, pelin, tavžentrožo, rman in benediktinko … Za pomoč pri izkašljevanju svetujemo cvetove velecvetnega lučnika, korenino jegliča, rastlino materine dušice …

Pater Simon Ašič je rad predpisoval recepture za čajne mešanice iz več različnih zdravilnih rastlin za lajšanje ene vrste tegobe. Pri blažjem zaprtju, ko ne potrebujemo močnih odvajalnih sredstev, priporočamo npr. pitje čaja iz korenin angelike, cvetov slezenovca in kamilice, plodov črnega bezga in komarčka ter rastline timijana. Lučnikov sirup, ki ga jemljemo po eno veliko žlico po jedi pri odraslih pri produktivnem kašlju, je dobil največ pohval o učinkovitosti.

Poleg zdravilnih rastlin se je pater zavedal, kako pomembna sta notranji mir in topla beseda ljudi. Kako pomembna je v današnjih časih ta modrost in katere nasvete je pater še dajal?

Zdravilne rastline, čajne mešanice iz njih, je pater Simon Ašič svetoval pri raznovrstnih bolezenskih tegobah. Kot duhovnik je našel tudi tolažilno besedo za obupanega človeka. Neki mladenki, ki je imela zaradi hudega razočaranja samomorilne misli, je v pismu napisal naslednje: »… Obupati pa ne smeš. Bog te je poslal na svet zato, da zanj narediš nekaj lepega iz svojega življenja. Veš, svetoval bi Ti, da prideš morda v Stično na kakšno mladinsko srečanje. V ta namen Ti pošiljam spored za razna srečanja; med drugim so tudi mladinska srečanja. Upam, da boš med dekleti našla kakšno sorodno dušo, da si bosta lahko v medsebojno oporo. Pa tudi z menoj bi se kaj pogovorila, ako bi to želela. Na samomor pa niti misliti ne smeš; s tem se nikar ne igračkaj! Tudi to razpoloženje spada v Tvoja leta pubertete, dozorevanja, ko se otroški svet podira, pa človek stoji navidez pred nekakimi razvalinami. Nič zato, to mora biti! Še malo potrpi in kmalu boš življenje gledala bolj veselo! Le piši mi še. Pa nasvidenje v Stični. Okolica je tu zelo lepa, pa tudi okolje Ti bo prav gotovo ustrezalo. Lepo Te pozdravljam.«


Na vaše vprašanje tudi ne morem odgovoriti tako, da bi šla mimo tega, da je bil pater Simon Ašič duhovnik, cistercijan. Cistercijani imajo svoje vodilo: »Moli in delaj!«

Dejal je še, citiram njegove besede: »Ne jezite se, če vam kaj pade na tla, se polije ali razbije. Tedaj raje recite: ’Hvaljeno in češčeno naj vedno bo presveto Rešnje telo!’« Kako pa odpuščamo, je napisal: »Tistega, ki vas užali, vam naredi krivico, blagoslavljajte, molite zanj! Tako mu boste pomagali, da se bo poboljšal.« Napisal je tudi: »Zahvaljujte se Bogu za vse trpljenje, za vsako bolečino.«

Pater je na človeka že takrat gledal celostno, kar kažejo tudi njegovi nasveti o prehrani. Kaj je zanj pomenil celosten pogled, kaj vse je zajemal?

Celosten pogled – danes moderen izraz za zdravje … Pater Simon Ašič je, ker je bil duhovnik, trdil, da gre pri človeku za telesno, dušno in duševno zdravje. Za telesno zdravje lahko sami veliko poskrbimo z ustrezno prehrano, gibanjem, torej ustreznim telesnim načinom življenja. Za zajtrk je redno jedel kislo zelje z medom. Za dušno zdravje, torej da imamo mirno vest oziroma da ne trpimo zaradi svojih grehov, pa poskrbimo z izpolnjevanjem desetih božjih zapovedi (veruj v enega Boga, ne skruni božjega imena, posvečuj Gospodov dan, spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji, ne ubijaj, ne nečistuj, ne kradi, ne pričaj po krivem, ne želi svojega bližnjega žene, ne želi svojega bližnjega blaga) ter za duševno zdravje s primernim socialnim oziroma čustvenim življenjem (zdrav človek na primeren način izraža oziroma obvladuje vsa svoja čustva).


Cenil je tudi jabolčni kis, med, zelje, sadje. So znani še kakšni njegovi nasveti in recepti s področja prehrane?

Pater Simon Ašič svojih zadnjih dvajset let življenja ni več večerjal, ta podatek nam pove veliko. Kakor je bil skromen in ponižen v svoji notranjosti, tako je bil tudi pri prehranjevanju preprost. V svojem pismu, ko je odgovarjal učiteljici in njenemu razredu, je zapisal: »Jaz redno pri hrani uporabljam jabolčni kis, samo pri mleku in kavi ne. Pri mesu obvezno, juha dobi dober okus pri treh čajnih žličkah kisa.« Pater Simon Ašič je imel še svoj sodček jabolčnega kisa. Če je kakšen bolnik potreboval kaj tega kisa in ga sam ni imel za lajšanje zdravstvenih težav, mu ga je pater Simon Ašič z veseljem natočil v steklenico za domov.

Preberite tudi: Gremo na travnik in naberimo zdravilne rastline

VEČ VSEBIN: