Sistemski eritematozni lupus je kronična avtoimunska bolezen vezivnega tkiva s prisotnostjo številnih protiteles, kjer imunski sistem napade in prizadene zdrava tkiva in celice ter organe našega telesa.
Medtem ko mnogi ljudje z lupusom lahko živijo povsem normalno življenje, pa se nekateri bolniki, ki bolehajo za to boleznijo, srečujejo s simptomi, ki so občasno prav obremenjujoči. Vsekakor so pri mnogih dnevna nihanja, kar pomeni, da se stanje za nekaj časa poslabša, nato pa sledijo obdobja remisije. Značilni znaki in simptomi lupusa so utrujenost, glavobol, bolečine v sklepih, nespečnost, težave s prebavo ter izpuščaji na koži.
Kakšna bolezen je lupus?
Lupus povzroča različna vnetja v telesu, ki negativno vplivajo skoraj na vse dele našega telesa (kožo, krvne celice, srce, sklepe, možgane, ledvice, pljuča, žleze z notranjim izločanjem ter centralni živčni sistem). Ker so simptomi lupusa zelo podobni drugim bolezenskim znakom, kot so bolezni ščitnice, lymska borelioza (infekcijska bolezen) in fibromialgija, je bolezen težko diagnosticirati in včasih pretečejo leta za postavitev pravilne diagnoze. Sicer pa za lupus navadno zdravniki predpisujejo kortikosteroide, sintetične hormone in tablete proti bolečinam, ki sicer lahko zmanjšajo vnetja v telesu, vendar prinašajo tudi tveganje stranskih učinkov.
Kaj povzroča lupus?
Lupus je vnetno stanje, ki ga lahko sprožijo različni dejavniki, ti pa povzročijo, da imunski sistem pomotoma napade zdrava tkiva v našem telesu.
Vsekakor se uradna medicina še vedno ne strinja popolnoma o pravem vzroku za nastanek lupusa kot tudi za nastanek drugih avtoimunskih bolezni. Raziskovalci dobro vedo, da igrata genetika in življenjski slog posameznika ključno vlogo pri nastanku vnetij v telesu.
Lupus lahko povzročijo alergije, virusi, čustveni stres, hormonska neravnovesja, slaba prebava ter zastrupitev s težkimi kovinami.
Kateri pa so dejavniki tveganja za nastanek lupusa?
- Genetska nagnjenost ter druge avtoimunske bolezni v družini.
- Če ste ženska (med bolniki z lupusom je 90 % žensk).
Ženske med 15. in 45. letom, saj je pri ženskah v rodnem obdobju večja verjetnost, da zbolijo za lupusom.
- Slabe prehranske navade ter pomanjkanje nutrientov v telesu.
- Gastrointestinalne težave ter sindrom prepuščajočega črevesja.
- Alergije in občutljivosti za različne vrste hrane.
- Prebolele okužbe ter druge avtoimunske bolezni.
Kateri so simptomi lupusa?
Simptomi pri lupusu se še poslabšajo, če je bolnik pod nenehnim stresom. Mnogi se spopadajo z anksioznostjo, depresijo, izgubo spomina in nespečnostjo – deloma zaradi tega, ker lupus lahko povzroči vnetje v možganih ter poškodbo živčevja.
Sicer pa simptomi lupusa zajemajo kronično utrujenost, bolečine v sklepih, bolečine v mišicah, otrdelost, otečenost in edeme, zadihanost ter bolečine v prsnem košu, glavobol, povišano telesno temperaturo, izpuščaje na koži in sončne opekline, depresijo in anksioznost, nespečnost, suhe oči, ulkuse v ustih in nosu, slabokrvnost in splošno slabost, izgubo spomina in zmedenost, povečano tveganje visokega krvnega pritiska, bolezni srca, okvaro ledvic, okvare pljuč, okužbe ter krče in srčni infarkt.
Zdravila na recept, ki se pogosto uporabljajo za lupus:
Imunosupresivna zdravila
Ta se uporabljajo za nadzor vnetij ter pri preveč aktivnem imunskem sistemu. Medtem ko zmanjšajo bolečine in vnetja, pa lahko prav tako povzročijo mnoge stranske učinke, kot so: zmanjšana sposobnost telesa za boj z okužbami in virusi, povečano tveganje za nastanek rakavih obolenj, težave z ledvicami, težave z mehurjem, izguba las, neredne menstruacije, poškodbe pljuč, pankreatitis ter povečana občutljivost za sončno svetlobo.
Protibolečinska zdravila
Pogosto se uporabljajo proti bolečinam v sklepih, mišicah ter pri glavobolih. Ta zdravila lahko povzročajo stranske učinke, kot so poškodbe ledvic in jeter.
Steroidi
Navadno se predpišeta prednizon in hidrokortizon, ki se uporabljata pri zmanjševanju bolečin, vnetij, oteklin ter izpuščajih na koži. Na žalost povzročata mnoge stranske učinke, kot so povečanje telesne teže, hormonske spremembe, akne, zabuhlost obraza, izguba kostne mase ter spremembe razpoloženja (razdražljivost, vznemirjenost/agitacija, razburjenje, nespečnost in depresija).
Uporabljajo se pri težavah s strjevanjem krvi ter nihanjih krvnega pritiska. Stranski učinki so lahko življenjsko nevarni, saj lahko povzročajo krvavenje, znižan krvni pritisk, slabost ter težave s srcem.
Hrana, ki lahko poslabša stanje lupusa
Gluten
Gluten je tip beljakovine, ki ga najdemo v pšenici, ječmenu, rži ter večini izdelkov, ki vsebujejo moko. Alergija ter intoleranca za gluten sta prisotni pri mnogih ljudeh, saj je gluten težko prebavljiv. Ta lahko povzroči sindrom prepuščajočega črevesja, vnetje ali sproži ponovni izbruh lupusa.
Transmaščobe in nasičene maščobe
Transmaščobne kisline najdemo v hrani, ki vsebuje hidrogenizirana olja, margarini, pecivu (piškoti, kolači in pite) in krekerjih. Transmaščobe zvišujejo raven LDL-holesterola (lipoprotein nizke gostote ali »slabi« holesterol) in trigliceridov v krvi, kar posledično lahko vodi k boleznim srca in ožilja. Sicer pa nekateri ljudje z lupusom težko prebavljajo maščobe, zato bi morali jesti manj sira, rdečega mesa ter predelane in pakirane hrane.
Sladkor
Uživanje prevelikih količin sladkorja lahko preveč spodbuja imunski sistem ter poveča bolečine v telesu.
Jedi z visoko vsebnostjo natrija
Ker lahko lupus poškoduje ledvice, je najbolje, da zmanjšate vnos natrija in soli na minimum, saj boste tako lahko preprečili zadrževanje vode v telesu, otekline ter neravnovesje elektrolitov.
Alkohol
Preveč alkohola in kofeina, ki sta oba močni dražili, lahko poveča anksioznost, poslabša vnetje, poškoduje jetra, povzroči dehidracijo ter težave s spanjem.
Stročnice
Semena in kalčki, kot so alfalfa, zeleni fižol, arašidi, soja in grah vsebujejo določene substance, ki sprožijo napade lupusa pri nekaterih bolnikih.
Kajenje
Ne nazadnje je pomembno, da se izogibate kajenju, saj le-to povzroča škodo na pljučih ter znatno poveča možnost vnetij, kar posledično vodi do okužb v telesu.
Glede na raziskave, ki jih je naredila Lupus Foundation of America, se ljudje pogosto poslužujejo različnih zdravljenj s pomočjo alternativne medicine. Sem spadajo homeopatija, uporaba zelišč, tradicionalna kitajska medicina (akupunktura in tai chi), ajurveda, joga, naturopatija, masaža in meditacija.
Kako zmanjšati simptome lupusa?
Predstavljam vam nekaj najučinkovitejših naravnih terapij za zmanjšanje simptomov lupusa.
Za boljše delovanje imunskega sistema ter pri boju z lupusom pomagajo tudi protivnetna dieta, telesna aktivnost ter vitamini in minerali.
Protivnetna hrana za lupus
Raziskave kažejo, da je zdrava, nepredelana hrana izrednega pomena za obvladovanje lupusa, saj pomaga pri nadzoru vnetij, ki so po navadi posledica slabega črevesnega zdravja. Poleg tega zdravo prehranjevanje zmanjšuje možnost bolezni srca in ožilja, daje moč in energijo ter zmanjšuje stranske učinke zdravil.
Biološko pridelana hrana
Predvsem pomaga zmanjšati izpostavljenost sintetičnim aditivom, strupi in pesticidi, ki jih sicer najdemo v konvencionalno pridelani hrani.
Sveža zelenjava
Zelenjava predvsem alkalizira naše telo in izboljša prebavo.
Ribe
Ribe, ulovljene v divjih vodah (losos, skuša in sardele), vsebujejo omega-3 maščobne kisline, zmanjšujejo možnost vnetij in bolečin v telesu ter nastanek srčnih bolezni.
Hrana z visoko vsebnostjo antioksidantov
Sadje in zelenjava sta bogata z antioksidanti in vsebujeta vlaknine ter obilico vitaminov A, C in E.
Vitamin C vsebujejo brokoli, kodrolistni ohrovt, jagode, limone, pomaranče, papaja, špinača, zelje, bučke, ananas, stebelna zelena, paradižnik, regrat, rdeče redkvice, cvetača in peteršilj.
Vitamin A najdemo v korenju, bučah, rdeči in rumeni papriki, sladkem krompirju, papaji, jagodah, malinah, breskvah, mangu in jagodah acerole, vitamin E pa v avokadu, ekstra deviškem olivnem olju, sončničnem olju, temno zeleni zelenjavi, stročnicah, mandljih, korenju, stebelni zeleni, beluših, rjavem rižu, kelpu, sladkem krompirju, jabolkih, vodni kreši ter špinači.
Sadje in zelenjava vsebujeta tudi pomembne antioksidante, ki se spopadajo s prostimi radikali in s tem zmanjšujejo škodo, ki so jo le-ti povzročili.
Hrana za bolj vlažno kožo
Predvsem pomagajo avokado, semena in oreščki, kot so chia semena, lanena semena, orehi in mandlji. Prav tako so izrednega pomena omega-3 esencialne maščobne kisline, kokosovo olje, olivno olje in kumare. Ne pozabimo na zadostno pitje vode.
Telesna vadba
V publikaciji Journal of the Arthritis Health Professionals Association je bila objavljena študija o pomembnosti redne telesne vadbe pri zdravljenju lupusa. Telesna vadba zmanjšuje stres, izboljša kakovost spanca, zmanjšuje bolečine v sklepih, izboljša kostno maso ter fleksibilnost in gibljivost sklepov.
Ker lahko sistemski eritematozni lupus povzroči kronično utrujenost, neravnovesje elektrolitov in slabokrvnost, je izrednega pomena, da začnete vsakršno fizično aktivnost postopoma ter se pri tem ne naprezate preveč.
Predvsem si privoščite dovolj počitka med vadbami.
Priporočam različne oblike telesne vadbe, kot so plavanje, hitra hoja, aerobika, tai chi, joga in kolesarjenje.
Če imate lupus, zmanjšajte stres
Raziskave kažejo, da lahko psihološki in čustveni stres sprožita lupus in druge avtoimunske bolezni. Sistemski eritematozni lupus je lahko zelo nepredvidljiv in povzroči spremembe v centralnem živčnem sistemu, kar lahko privede do znatnih psiholoških težav ter anksioznosti.
Pri lajšanju stresa zelo pomagajo meditacija, joga in akupunktura, ki so koristne za zdravje telesa in duha. Ne pozabimo na preživljanje prostega časa v naravi, različne dihalne tehnike, telesno vadbo, molitev, branje dobre knjige ter pisanje dnevnika.
Privoščite si dovolj dobrega in kakovostnega spanca
Utrujenost je najpogostejši simptom pri ljudeh z lupusom, zato je pomembno, da imajo bolniki dovolj dobrega in kakovostnega spanca.
Počivajmo vsakič, ko čutimo utrujenost, ter spimo najmanj osem ur vsako noč. Dober spanec je zelo pomemben, saj nas pomirja in napolni z energijo za dan, ki je pred nami. Nahrani tudi naš živčni sistem, sprosti mišice. Pred spanjem poskusimo različne tehnike sproščanja ter meditacije.
- Pojdite spat že pred deseto uro zvečer.
- Držite se rednega urnika spanja/bujenja, saj to uravnava karkadijski ritem in tudi laže boste zaspali.
- Spite v hladni, zelo temni sobi ter se izogibajte vsakršni umetni svetlobi vsaj dve uri, preden se odpravite k počitku.
- Vzemite si 10–15 minut zjutraj za dihanje in mirno vstajanje.
- Vsako jutro si privoščite obilen zajtrk, ki vam bo dal energijo.
- Omejite ali preprosto odstranite vse pijače, ki vsebujejo kofein.
- Poskusite s kakšno aktivnostjo že zjutraj za zvišan srčni utrip.
- Naredite si dnevni urnik, da ostanete organizirani in mirni, rezervirajte si čas tudi za krajše premore.
Kako zaščititi in negovati občutljivo kožo
Študije kažejo, da se pri skoraj 90 % ljudi z lupusom razvijejo lišaji in razjede na koži, vključno z lišajem v obliki metulja, ki pokriva lica in nos.
Mogoče je, da se razvijejo razjede v velikosti kovanca, rdeča koža, srbenje, lupljenje in zelo velika občutljivost za sončno svetlobo.
Vzrok za kožne izpuščaje, povezane z lupusom, je vnetni odziv. Pomembno je, da kožo zaščitimo pred iritanti in soncem, predvsem če se na koži pojavijo rdečica in lišaji. Določene kemikalije v gospodinjstvu ali kozmetičnih preparatih (losjoni, detergenti, čistila, ličila) lahko poslabšajo stanje na koži oz. vnetje ter povzročijo suho kožo in srbenje.
- Izogibajte se neposredni sončni svetlobi med opoldanskim soncem, še posebej med deveto in tretjo uro.
- Namažite se s kremo za sončenje brez konzervansov, ki ima zaščitni faktor 50 ali več.
- Nositesončna očala in pokrivalo.
- V spalnici uporabljajte vlažilec zraka za ohranjanje vlažne kože.
- Zamenjajte konvencionalna lepotilna sredstva in hišne izdelke za bio, narejene z naravnimi sestavinami, kot so kokosovo in arganovo olje ter eterična olja.
- Izogibajte se prhanju z zelo vročo vodo, raje uporabite mlačno.
- Večkrat na dan si navlažite kožo z mineralno vodo.
- Uživajte veliko hrane, bogate z vitaminom E, ali pa vitamin zaužijte v obliki prehranskega dodatka.
- Izogibajte se dezodorantom, parfumom, odišavljenim losjonom in ličilom, ki vsebujejo kemikalije.
Prehranski dodatki
Prehranski dodatki zmanjšajo pomanjkanje hranil in zmanjšujejo vnetja:
Omega-3 ribje olje: predvsem EPA in DHA v ribjem olju sta nepogrešljiva pri zmanjšanju vnetja po vsem telesu.
Vitamin D3 uravnava imunski sistem ter zmanjšuje vnetja v telesu. Zelo je pomemben pri preprečevanju osteoporoze, absorpciji kalcija, delovanju možganov, ravnovesju hormonov, preprečevanju nihanja razpoloženja ter gradnji mišične in kostne mase.
Najnovejše raziskave kažejo, da lahko vitamin D prepreči nastanek kroničnih bolezni, kot so rak, diabetes, revmatoidni artritis, multipla skleroza in druge avtoimunske bolezni.
Največ vitamina D dobimo s sončenjem ali pa z uživanjem hrane, obogatene z vitaminom D (jogurt, mleko in sokovi). Vitamin D najdemo tudi v lososu, tuni in jajcih.
MSM (metil sulfonil metan) deluje predvsem protivnetno ter sodeluje pri gradnji vezivnih tkiv in kolagena. Če se boste odločili za MSM v prahu kot prehranski dodatek, začnite z majhnim odmerkom (1/4 žličke na dan) in ga nato postopoma povečujte.
Klorela in spirulina vsebujeta antioksidante, alkalizirata telo, izboljšata delovanje jeter in ledvic ter preskrbita telo z elektroliti.
Kurkuma (turmerik) – zaradi svojih močnih protivnetnih sposobnosti je zelo učinkovita pri ljudeh z revmatoidnim artritisom. Kurkuma je močan antioksidant in protimikroben dejavnik. Vsebuje železo, mangan, kalij, vitamin B6 in je tudi dober vir vlaknin.
Blaženje bolečin in vnetij na naraven način
Joga izboljša elastičnost in gibljivost, pomaga ublažiti bolečine v sklepih ter zmanjšuje vnetja v telesu. Z jogo tudi spodbudimo in sprožimo delovanje organov, tkiv ter žlez v telesu.
Redna vadba različnih položajev joge (stoječa, sedeča, ležeča, predkloni, zakloni, zasuk, lateralni odklon) lahko pomaga ponovno vzpostaviti tudi ravnovesje hormonov v telesu, omogoča meditativno osredotočanje, povečuje telesno zavedanje in čuječnost.
Akupunktura je zelo učinkovita pri kroničnih vnetjih ter bolečinah.
Masaža pomaga pri zmanjšanju vnetij, otrdelih in bolečih mišicah in zmanjševanju stresa.
Čuječnost lahko pomaga pri lažjem prenašanju stresa, depresiji in napetosti.