Navadni rakitovec (Hippophae rhamnoides) je listopaden, trnast grm, ki zraste do pet metrov visoko. Ne zahteva nobenih posebnih pogojev glede tal, saj s svojimi globoko segajočimi koreninami uspeva na prodnih, sončnih pobočjih tudi preko 4000 metrov nadmorske višine. Gojijo ga največ na Finskem in na področju Azije (Sibirija, Pamir, Kitajska), kjer je dober vir vitamina C.

Navadni Rakitovec

Rakitovec v naših krajih

V Sloveniji ga gojijo v Savinjski dolini. Že od nekdaj pa ga cenijo v tibetanskem zdravilstvu, po tradiciji pa ga uporabljajo na Kitajskem, v Mongoliji in Rusiji. Navadni rakitovec ima ozke, dolge, po zgornji strani srebrnkaste in spodaj rjavkaste lise in na hitro spominjajo na vrbo. Spomladi vidimo majhne svetlo rumeno zelene cvetove brez vonja. Iz njih se na ženskih rastlinah razvijejo oranžni jagodasti plodovi.

Rakitovec lahko gojimo tudi na vrtu

Navadni rakitovec lahko vzgojimo iz semen ali mladih rastlin, ki jih posadimo jeseni na vrtu. Lepo uspeva na peščenih tleh z obilo sonca. Ker je rastlina dvodomna, moramo posaditi tako moške kot ženske rastline, da dobimo plodove. Plodove nabiramo septembra oziroma preden do konca dozorijo, v tem času je količina vitamina C največja, količina maslene kisline pa najmanjša. Jeseni namreč vsebuje tudi masleno kislino, ki daje popolnoma zrelim plodovom neprijeten okus. Rakitovec lahko posadimo v vrtno živo mejo in si sami lahko pripravimo svež sok.

Sok iz rakitovca

Bogat vir vitamina C

Plodovi rakitovca so bogat vir vitamina C, vsebujejo pa tudi veliko olja, ki ga uporabljajo v kozmetične namene. Iz stisnjenih jagod dobimo sok, ki ga lahko uživamo svežega ali pa ga uporabimo za izdelavo sirupa. Kot smo omenili, vsebujejo plodovi desetkrat večjo količino vitamina C (200–600 mg/100 g), kot ga vsebujejo limone. Poleg vitamina C pa vsebujejo še flavonoide, β-karoten, vitamin E, palmitinsko kislino, nekaj pa tudi enkrat nenasičenih maščobnih kislin. Semena rakitovca pa vsebujejo olje, ki je bogato z linolensko in α-linolensko kislino. Proti izčrpanosti nam pomaga čisti rakitovčev sok ali sirup.

Za dosego dnevnih potreb po vitaminu C zadostujejo tri desertne žličke razredčenega soka v kozarcu vode. Sok in sirup poživljata, zato ga ne uživamo v večernih urah. Vitamin C je pomemben za izboljšanje odpornosti proti okužbam in pomaga, da laže prebrodimo izčrpanost. Poleg tega je vitamin C antioksidant, sodeluje pri sintezi kolagena in s tem, ko lovi proste radikale, obvaruje celice pred oksidacijo in prezgodnjim staranjem.

Zdravilni pripravki

Uporaba rakitovca

Olje iz semen ali sadne pulpe je cenjeno za nego suhe kože, pospešuje celjenje ran in ureznin ter pomirja razdraženo kožo. Olje oz. pripravek, ki ga izdelamo na osnovi olja, nanesemo od enkrat do dvakrat na dan na prizadeto mesto. Prav tako so znanstveniki iz Kitajske ugotovili, da olje iz semen ali mesnatega dela plodov pomaga pri želodčnih razjedah. Olje iz plodov rakitovca deluje protivnetno, pritibakterijsko in zaščiti našo kožo pred okoljskimi vplivi.

V Aziji ga uporabljajo za celjenje opeklin in za nego po operacijah (nego brazgotin). Olje iz semen pa ščiti naša jetra pred škodljivimi snovmi, deluje antikoagulativno, preprečuje nastanek krvnih strdkov. Flavonoidi pa ugodno delujejo na elastičnost žil, povečajo črpalno moč srca ter znižujejo periferni krvni tlak.

Velja pa opozorilo, da rakitovca ne jemljemo hkrati z zdravili proti strjevanju krvi.

Olje iz Rakitovca

Recepti iz rakitovca:

NEGA KOŽE: V temni steklenički si lahko pripravimo mešanico: 5 ml olja rakitovca, 45 ml orehovega olja in 50 ml hladno stiskanega olivnega olja. Z oljem se od dvakrat do trikrat na dan namažemo po vsem telesu. Zelo pomembno je, da olje rakitovca pred nanašanjem na kožo razredčimo z drugimi olji, v razmerju vsaj 1 : 10.

KRVAVEČE DLESNI: dodamo 1 kapljico olja rakitovca na zobno pasto in jo skupaj s ščetkanjem vtremo v dlesni.

SOK RAKITOVCA: Jagode rakitovca prelijemo z vodo tako, da jih prekrijemo, in pustimo stati pol ure. Precedimo jih skozi gazo in iztisnemo čim več soka. Shranimo jih v hladilniku v manjših steklenicah. Zaradi naravnih sadnih kislin se sok ohrani več tednov, brez konzervansov. Po okusu ga razredčimo z vodo in sladimo z medom.

Preberite tudi: Smilj – balzam za občutljivo kožo in začimba