Smo sredi pomladi. Zdaj se je narava okoli nas že dodobra obogatila. Vreme je toplejše, sonca je več in sprehodi nam ponujajo pravo zakladnico. Travniki in obrobje gozda. Tukaj najdemo veliko rastlin, ki jih lahko uporabimo kot hrano, za čaje, kot barvilo, v kozmetiki, za izdelavo čistil. Narava nam res ponuja vse, kar potrebujemo, če vemo, kaj iskati in kako dragocene zaklade narave tudi uporabiti.

Nabiranje zdravilnih rastlin na travniku

Drobne cvetlice

V svetlih gozdovih že zgodaj spomladi najdemo cvetočo reso ali vreso. Če smo jo spomladi zamudili, imamo jeseni še eno priložnost, da jo naberemo. Raste grmičasto in se zelo razrase. Vijolične cvetove posušimo. Uporabimo jih lahko za obarvanje domačih mil ali zeliščih kopalnih soli in tabletk. Odlična je tudi v čajnih mešanicah, saj ima lastnost, da rahlo pomirja.

Na obrobju listnatih gozdov bomo našli trobentice. Nezmotljive rumene barve in prijetnega sladkobnega okusa. Cvetove lahko skupaj z nekaterimi drugimi spomladanskimi cvetlicami, kot so marjetice in vijolice, uporabimo v solati. S posušenimi pa obogatimo čaje proti prehladu.

trobentica

Drobne marjetice lahko nabiramo vse leto, ampak spomladi se odlično prilegajo k drugim sezonskim cvetlicam. Užitne so surove, npr. v solatah, lahko pa jih tudi malo pokuhamo.

Olje marjetice

  • 10 g posušenih marjetic,
  • 70 g sončničnega olja,
  • 30 g olja makadamije.

Posušene marjetice damo v steklen kozarec. Prelijemo z izbranimi olji in pustimo 3 do 4 tedne. Nato precedimo. Počakamo nekaj dni in ponovno precedimo, če se je naredila usedlina. V dobljen oljni izvleček lahko dodamo eterična olja, in sicer: rožmarin kt. cineol – 6 kapljic, citronski evkalipt – 3 kapljice, poprova meta – 1 kapljica. Dobljeno olje uporabimo za mazanje sklepov. Marjetica pomaga lajšati bolečine.

olje marjetice

Listki jagod in malin

Divja jagoda nam zgodaj spomladi ponuja sveže listke. Prav tako okusni so v spomladanskih solatah. Dodajamo jih tudi v čaje, ker so spodaj dlakavi in s tem preprečujejo posedanje mešanice.

Jagodna tinktura

Sestavine:

  • 10 g svežih jagodnih listkov,
  • 100 g alkohola (žganje).

Postopek:

Jagodne listke narežemo in damo v steklen kozarec. Vse skupaj prelijemo z alkoholom in pustimo 3 do 4 tedne. Občasno premešamo. Po štirih tednih precedimo in shranimo. Dobljeno tinkturo uporabljamo za spiranje ustne votline, in sicer jo razredčimo v razmerju 1 : 10. Pomaga pri zadahu, krvavenju, aftah in vnetju.

Malina je trnov grm, ki ga lahko gojimo tudi na vrtu. Spomladi nabiramo mlade liste, ki so bogati z vitamini. Malinovi listi sicer delujejo podobno kot listi robide – čistijo kri, mehčajo tkivo. Ker so dlakavi, preprečujejo posedanje čajne mešanice. Listi maline so sicer blažji kot robidovi.

hrast

Ne spreglejmo dreves

Hrast je primeren za nego ustne votline. Nabiramo lubje dvoletnega lesa, ga posušimo in fino zmeljemo. Prah lahko uporabimo kot zobno pasto. Ko hrast požene mlade liste, lahko naberemo tudi te. Tako listi kot lubje se uporabljajo v kopelih, saj blagodejno in zaščitno delujejo na našo kožo.

Liste spomladi požene tudi breza. Mladi vsebujejo veliko saponinov. Če sveže brezove liste prelijemo s toplo vodo, se saponini izločijo in dobimo blago milnico, s katero lahko operemo perilo ali jo uporabimo kot univerzalno gospodinjsko čistilo.

Regačica in bezeg

Po dvoriščih je zelo pogosto videti regačico, ki se zelorazrase. Regačica spada med kobulnice, zato jo moramo res poznati, da ne pride do zamenjave. Nabiramo sveže mlade liste, ki so okusna zelenjava v zelenjavnih juhah, ali pa jih pripravimo podobno kot špinačo. Lahko jo tudi zamrznemo.

Bezeg je velik grm, ki cveti pozno spomladi, jeseni pa nabiramo plodove. Cvetovi imajo značilen vonj in jih nabiramo za takojšno uporabo v kulinariki (jajca z bezgom, bezgove palačinke ipd.), za izdelavo šabese in sirupa ali pa jih posušimo za poznejšo uporabo v čajnih mešanicah. Bezeg je zelo zdravilen in pomaga pri razstrupljanju telesa ter pri prehladih, gripah, virozah. Odlično se meša v čajih z drugimi rastlinami, čeravno zna po okusu prevladati.

Osvežilna šabesa

  • 9 litrov vode,
  • 1,5 kg sladkorja,
  • ¼ kozarca jabolčnega kisa,
  • 3 limone,
  • 15 velikih bezgovih cvetov.

Vodo segrejemo in ji dodamo sladkor, da se stopi. Ko se ohladi, dodamo kis, narezane limone in bezgove cvetove. Vse skupaj pokrijemo in pustimo en dan. Nato precedimo in nalijemo v steklenice. Napitek je pripravljen po dveh dneh.

makov čaj

Izobilje zdravilnih rastlin

Še eno zelo pomembno rastlino lahko začnemo nabirati že zdaj, pa vse do jeseni. To je ozkolistni ali suličasti trpotec. Najdemo ga praktično povsod in je z zdravilnimi učinkovinami zelo bogata rastlina. Liste naberemo in iz njih naredimo odličen sirup za pomirjanje kašlja ali pa jih posušimo za čaj. Uporablja se predvsem pri vseh težavah, povezanih z dihali.

Trpotčev sirup

Nabrane trpotčeve liste narežemo in damo v steklen kozarec do višine ca. 4 cm. Prekrijemo s sladkorjem in postopek ponavljamo do vrha. Torej plast rastline, plast sladkorja. Na vrhu mora biti sladkor. Zapremo ter postavimo na hladno in temno mesto. Čez dan ali dva dodamo sladkor na vrhu, ker se je vsebina posedla. Pustimo 3 do 4 tedne, nato vzamemo iz kozarca in segrejemo samo toliko, da se sladkor stopi in da se vse skupaj utekočini v sirup. Natočimo v steklenice, ohladimo in shranimo na hladno. Uporabimo za pomirjanje kašlja ali za slajenje čajev.

Na travnikih se najdejo tudi različne vrste materine dušice. Uporabne so vse. Gre za nizko grmičasto raslo rastlino, ki cveti v odtenkih vijolične barve in diši, zato jo rade obletavajo žuželke. Zelo dobro razkužuje, zato je več kot dobrodošla v zimskih mesecih. Iz nje pripravljamo čaje ali pa jo uporabimo v kuhinji kot začimbo namesto timijana.

Krepilna kopel

Priprava je preprosta. V pripravljeno toplo vodo za kopel dodamo 0,5 do 1 liter čaja iz materine dušice in rmana. Dobrodošla je v hladnejših zimskih mesecih, saj telo krepi in poživlja. Vsekakor lahko v tako kopel dodamo tudi pest morske soli.

Plešec je še ena zanimiva zgodnja spomladanska rastlina. Ko cveti, ga z lahkoto prepoznamo po malih srčkih. Teže ga je prepoznati pred cvetenjem. Je pa odlična zgodnja solata. Njegova poglavitna lastnost je, da pomaga pri krvavitvah.

In ne nazadnje še mak. Kdo ga ne pozna – lepi in nežni živo rdeči cvetovi, ki so v notranjosti črni. Nabiramo cvetne lističe, ki jih čim hitreje posušimo. V čajne mešanice ga dodajamo, ker jih lepo obarva. Dejansko pa se je v preteklosti mak uporabljal za barvanje različnih materialov. Barvni odtenki, ki jih dajo posušeni cvetovi, so od nežne lila pa do temno rdeče vijolične barve. Poigrajte se s solnimi kopelmi, ki jih navlažite, da bo mak oddal barvo. Iz makovih cvetov je mogoče sicer izdelati tudi sirup – prav tako uporaben za barvanje.

Preberite tudi: Sušenje zdravilnih rastlin – Kako sušimo zdravilna zelišča?