DomovVrt & VrtnarjenjeBrez krompirja ni pravega kosila

Brez krompirja ni pravega kosila

Krompir sodi med osnovna živila Slovencev. Le redko kdo ga ne uživa. Čeprav je zdaj zunaj še zima, pa je smiselno, da o njem že razmišljamo. V rastlinjak bi ga sicer že lahko sadili. Seveda je odvisno, kje ta rastlinjak je, a po nižinah celinske Slovenije, zagotovo pa ob morju, je to že možno. Biti mora seveda nakaljen in imeti morate možnost prekrivanja ali dogrevanja, saj nevarnost mraza zagotovo še ni minila. A se vse to splača, saj je prav prvi krompir najbolj sladek.

- Oglas -

Zgodnji pozni – kakšna je razlika

Ste se kdaj vprašali, zakaj lahko krompir skladiščimo, zakaj že v zemlji ne požene novih kalčkov. Potem pa pride naenkrat čas, ko prav vsi gomolji skoraj enakomerno poženejo te kalčke.

Narava seveda vedno poskrbi, da se njeni »otroci« lahko razmnožujejo. Rastline so prilagojene na različne načine, da jim potomcev ne zmanjka. Pri krompirju gre seveda za vegetativno razmnoževanje, saj se razmnožuje z gomolji. Ti so v bistvi prav posebej oblikovana podzemna stebla, stoloni. Vanje rastlina  skladišči rezervno hrano. Možno je tudi razmnoževanje s semenom, a potem iz sadik ne bodo zrasle rastline, kot jih pričakujete oz. ne bodo naredile gomoljev, kot jih je imela materinska rastlina.

Človek je iz (ene) divje vrste krompirja v mnogih letih oblikoval številne, res zelo različne sorte. Ene imajo hitro vegetacijo, drugo pričnejo oblikovati gomolje zelo pozno. Hitre sorte imenujemo  zgodnje sorte. Pri njih načeloma ni treba, da bi gomolji še nekaj časa počivali, spali pred kaljenjem. Rečemo, da v njih ni naravne zapore, bariere, dormance pred kaljenjem. Zato zgodnje sorte ne skladiščimo, ampak jih pojemo sproti. Pozne sorte pa imajo naravno dormanco, ki preprečuje določan čas kaljenje gomoljev. Zato tudi pridelujemo več različnih sort, da lahko krompir skladiščimo do skoraj do naslednjega pridelka.

- Oglas -

Pogosto pa to naravno lastnosti uniči vreme. Če je v času ob koncu oblikovanja gomoljev zelo spremenljivo, včasih zelo suho, potem pa pade večja količina padavin, se lahko zgodi, da krompir kali že v zemlji. V lanskem letu se to sicer ni dogajalo, je pa mnogim krompir začel kaliti v skladišču že jeseni.

Zato je nujno, da se krompir namaka ves čas polnjenja gomoljev. Z namakanjem tudi hladimo zemljo, s tem pa omogočimo, da se vsi procesi v gomoljih dogajalo »normalno« in preprečimo to zgodnje poganjanje kalčkov.  

Zgodnji in pozni krompir

Kako izbrati seme?

Krompir v resnici razmnožujemo vegetativno, saj so gomolji kljub vsemu del materine rastline in ni nastal s kombinacijo očetovih in materinih genov. Zato seme strokovno ni pravi izraz, čeprav ga najpogosteje uporabljamo.

Najprej naj uničim še en mit, ki vlada med vrtičkarji. Manjši kot so gomolji, bolj kakovostno seme smo kupili. To ni nikakor res. Ravno obratno je. Na večjih gomoljih je več poganjkov, predvsem pa so ti močnejši, debelejši. Rastline bodo močnejše, zato pa tudi bolj odporne. Torej tisti najmanjši, ki jih tako radi prodajajo vrtičkarjem, niso prava izbira. Najbolj prav bi bilo, da bi vzeli srednje debele gomolje in jih prerezali na pol. Ker pa se v resnici ne priporoča uporaba domačega sadilnega materiala, ker zaradi vegetativnega razmnoževanja nosi s sabo veliko težav, izberite v trgovinah gomolje v velikosti od 35–55 mm.

- Oglas -

Izbira domačega sadilnega materiala torej ni najbolj primerna. A če se tega greste, velja enako pravilo. Med gomolji ne izbirajte najmanjših. Saj ne veste, zakaj so ostali majhni. Res so lahko posledica naknadne rasti novih gomoljev, kar pomeni, da so manjši zaradi naravnih pogojev. A zelo pogosto so majhni zato, ker imajo težave. Lahko so prenašalci kakšnega virusa, lahko so prenašalci glivic. Drobni gomolji dajo enak pridelek kot debelejši samo v res ugodnem pridelovalnem letu. Kdaj pa smo tako poletje imeli nazadnje? Za razmnoževanje odberite srednje debele gomolje, ki so po možnosti brez kakšnih znamenj krastavosti ali česa drugega. Glejte tudi, da ne odganjajo prehitro. Pred sajenjem jih najprej nakalite. Potem razrežite gomolje tako, da bo vsak imel vsaj 5 klic oz. očes. Nož med rezanjem razkužujte ali s potapljanjem v močan alkohol ali z ognjem.

Kaj pa sorte?

Tako kot pri vseh vrtninah obstaja pri krompirju veliko število sort, zato so mnogi zelo zmedeni.

Ko razmišljamo o sorti, moramo najprej vedeti, za kakšen namen bomo sorto sadili. Večina vrtičkarjev seveda nima dovolj prostora in posadi samo nekaj krompirja za prve, sladke, zgodnje gomolje, ki še nimajo dozorele kožice.

Sorte s kratko vegetacijo – zgodnje sorte pa se običajno skladiščijo krajši čas. To jih loči od srednje poznih in poznih sort.  Sorte  se med seboj ločijo tudi po odpornosti ali tolerantnosti na različne bolezni, ki otežujejo pridelavo krompirja. Če želimo krompir skladiščiti, potem ni napak, da se pozanimamo, kako je s to odpornostjo pri posamezni sorti. Če pa sadimo krompir samo za sprotno porabo, potem ta faktor ni najbolj pomemben. Zelo dobre informacije o odpornosti posameznih sort, tudi tujih, dobite na spletnih straneh Kmetijskega inštituta Slovenije.

Zagotovo je pomembno, ali bomo krompir po večini kuhali ali pekli, ali imamo raje svetlejše, mnogi Slovenci še vedno tudi belo meso, ali pa bolj rumenkasto. Lupina kožice sploh ne bi smela igrati vloge, saj je ne jemo.

Zato je težko odgovoriti na vprašanje, kateri krompir kupiti kar tako, na pamet. Vsekakor je po mojem smiselno pričeti z zgodnjimi sortami za sprotno porabo, ob tem pa preizkusiti še kakšno pozno sorto po nasvetu trgovca. Pri tem pa shraniti etikete na vrečkah in si na tak način sčasoma nabrati lastne izkušnje. Sama pa bi se odločila predvsem za nove slovenske sorte krompirja, ki so jih pri nas požlahtnili na Kmetijskem inštitutu Slovenije in so namenjene predvsem manj intenzivni pridelavi, kot je ta na vrtovih.

Preberite tudi Kako izbrati pravo sorto krompirja

Krompir na vrtu

Lahko smo ponosni na nove slovenske sorte krompirja

Naj pa ponosno povem, da je krompir ena redkih rastlin, ki jih v Sloveniji še žlahtnimo. Zato imamo na slovenskem trgu seme slovenskih sort in sama menim, da je to za gotovo razlog, da se odločite za eno izmed njih. Nove sorte so žlahtnjene tako, da so primerne za naš okus, za naše vremenske razmere, so odpornejše in predvsem so naše, slovenske.

Večina novih slovenskih sort je poimenovanih po slovenskih rekah. Zdaj je njihova paleta že zelo široka, tako da lahko med njimi vsaj najde nekaj zase. Najzgodnejša sta KIS Slavnik in KIS Vipava. Prvi je zelo zgoden, sladek krompir, primeren res za domačo uporabo na vrtu. Toplo ga priporočam vsem, ki uživate samo mladi krompir. KIS Vipava pa se kljub zgodnosti zelo dobro tudi skladišči. Zato je primeren prav za vsakega vrtičkarja. Občutljive lahko zmoti temnejša kožica, a se po kuhanju in pečenju temna barva razbarva. Zato naj vas to ne odvrne, da je ne bi preizkusili na svojem vrtu. Odlična je prav za vrtičkarje, saj združuje zgodnost in dobro skladiščenje.

Po zgodnosti sledi KIS Savinja, njej pa KIS Kokra. KIS Savinja daje zelo visok pridelek, ima svetlo kožico, plitva očesa in belo meso, tako iskano pri Slovencih. Najbolj primerna je predvsem za kuhanje. KIS Kokra ima meso svetlo rumene barve, rumeno kožico in je že zelo primerna tudi za skladiščenje. Odlikuje se tudi po odpornosti na krompirjevo plesen. Povsem belo meso ima sorta KIS Krka, ki je že namenjen tudi skladiščenju. Pozna novejša slovenska sorta pa je KIS Sora. Je prav tako sorta s krem belim mesom, kot najbolj odgovarja večini Slovencev. Odlikuje jo visok pridelek. Sadimo jo nekoliko redkeje, saj je zelo močna in košata sorta. Vendar ni najbolj primerna za peščene površine, ki jih ne namakamo.

Najnovejša sorta je KIS Razor, ki je srednje pozna sorta z rumenim mesom in rumeno kožica. Za razliko od KIS Sore pa je izredno primerna tudi za peščena zemljišča in tiste, ki ne nameravate namakati, saj je dokaj odporna na sušni stres. 

Seveda ne smemo pozabiti še starih, dobro znanih slovenskih sort, med njimi po okusu zagotovo prednjači Kresnik, dobri stari kiflčar s svojim odličnim okusom pri pečenju. Zavite gomolje imajo tudi mnoge tuje sorte, a Slovenci moramo počasi začeti ohranjati to, kar je naše, domače.

V zadnjih časih se veliko govori o ohranjanju domačega semena. Ohranili ga bomo samo, če ga bomo uporabljali, ga iskali pri trgovcih in ga od njih zahtevali. Žal danes samo iz ljubezni do domače zemlje nihče več ne bo delal.

Na policah trgovin zdaj zagotovo že najdete tudi številne druge, tuje sorte. Odločitev je seveda vedno vaša. Tudi med njimi so nekatere odporne na krompirjevo plesen. Naj pa povem, da pri pridelavi krompirja za sprotno pridelavo, torej mladega krompirja, odpornost sploh nima velikega pomena, saj pridelek pospravimo, preden plesen lahko naredi veliko škode.

Pobiranje krompirja

Ne sadimo v mrzlo zemljo

Krompir za skladiščenje sadimo šele, ko se zemlja ogreje vsaj na 8 oC, nižje temperature lahko povzročijo propad prvih kalčkov, ti pa so najbolj rodovitni in predvsem veliko bolj odporni. Zato se je vedno treba potruditi in posaditi gomolje s prvimi klicami, tudi če so te že zelo porasle. Če se le da, jih ne odtrgamo. Saj se vedno pojavijo novi iz spečih očes, a če te imajo potem tanjša, nežnejša stebla, rastline pa so potem zaradi tega tudi občutljivejše na bolezni, vsekakor pa imajo tudi nižji pridelek. Prav tako naredijo v zemlji večje število manjših gomoljev, s katerimi mnogi ne boste zadovoljni.

Še pri temperaturah 8 oC bi morali biti gomolji nakaljeni. Mnogi menijo, da gomolje nakaljujemo na toplem ali celo v temi. To je napačen način razmišljanja. Pri naklajevanju si želimo krepke, temne, do 1 cm dolge kalčke. Take pa dobim samo, če nakaljujemo pri temperaturi okoli 10–15 oC, saj ne sme biti pretoplo in na svetlobi. Tako bodo klice močne, čvrste in primerne za sajenje tudi v hladnejša tla.

Krompir lahko ponovno sadimo še v sredini julija

Nekateri ste to že preizkusili, drugi pa se zdaj čudite. Ja, res je, če imate možnost namakanja, lahko krompir ponovno sadite tudi po žetvi žit. Vendar sta dva pogoja – imeti morate urejeno namakanje, predvsem pa se v tem primeru res odločite samo za odporne sorte. Krompirjeva plesen je namreč jeseni neizogibna. A to spet velja za tiste, ki želite pridelati krompir za skladiščenje. Če si v jeseni ponovno želite mlade, nedozorele gomolje za pečenje, krompirjeva plesen ne bo delala večjih težav. Krompir poleti izredno hitro kali, hitro preraste zemljišče in daje višji pridelek, z več suhe snovi in se tudi boljše skladišči. Res pa je, da v poletju, kot mi, potrebuje namakanje.

- Oglas -
Miša Pušenjak
Miša Pušenjak
Miša Pušenjak je inženirka agronomije. Je specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline, publicistka in avtorica vrtnarskih priročnikov ter člankov. Svoje nasvete deli tudi na radiu in televiziji.

NAJNOVEJŠE