Kolikokrat se zalotite z mislijo, kako srečni bi bili, če bi se vaš partner obnašal drugače, če bi razmišljal drugače oz. bil drugačen? Mnogi bi globoko zavzdihnili in že samo s pogledom odgovorili: »Vsak dan.« Sprejemanje in spoštovanje partnerja takšnega, kot je, je ključ do zdravega partnerskega odnosa. Čakanje, da bo vaš partner postal nekdo, ki v resnici ni, ni ljubezen in zagotovo ni zdrav temelj, na katerem bi bilo mogoče graditi lep partnerski odnos. Spoštovanje med partnerjema izhaja iz razumevanja njune osebnostne različnosti.
Pogosto se nam zgodi, da se zaljubimo v človeka, ki je osebnostno drugačen od nas (naše značajsko nasprotje). Osebnostne razlike, ki izhajajo iz naše prirojene narave tipa osebnosti, nas sprva nadvse privlačijo. Naš partner ima lastnosti in vrline, ki jih sami nimamo in jih zato toliko bolj občudujemo pri njem. Enako občudovanje do vaše osebnosti goji tudi vaš sveže zaljubljeni partner.
Toda partnerski odnos je postavljen pred velik izziv takrat, ko partnerjeve osebnostne lastnosti začnejo majati ali celo rušiti naša pričakovanja, prepričanja, način razmišljanja ali celo vrednote. Ko se pojavijo razlike v načinu komunikacije in sprejemanju odločitev. Takrat začnemo zagovarjati svoja stališča in spreminjati partnerjeva. Včasih povsem nezavedno.
Če nismo sposobni v takšnih trenutkih uporabiti empatije in razumevanja osebnostno drugačnega partnerja, naš odnos hitro zaide v slepo ulico. Da se nam to ne zgodi, se je treba najprej osredotočiti nase in na svoje osebnostne lastnosti. Šele ko dobro poznamo in razumemo sebe, svoje vedenje, čustvene potrebe in vrednote, lahko s samorefleksijo ozavestimo, katere so naše vrline in šibkosti v odnosu z drugimi ljudmi – našim partnerjem.
Ko smo postavili temelj odnosa samih s seboj, skušamo čim bolje spoznati in razumeti partnerjevo osebnost. Skozi odnos opazujmo njegove vrline in šibkosti ter posvetimo čas pogovoru o njegovih čustvenih potrebah in vrednotah. Kaj mu največ pomeni v odnosu z vami in v življenju nasploh. Tako boste razvili empatijo do njegovih čustvenih potreb in razumevanje njegovega načina razmišljanja.
Izražanje čustvenih potreb
Zelo pomemben del odnosa predstavlja sposobnost jasnega izražanja svojih čustvenih potreb. To so tiste potrebe, ki nas najbolj osrečujejo in nam polnijo življenje. Lahko je to potreba po pohvalah in ljubkovalnih besedah, lahko so to mir in tišina ter trenutki, ko ste lahko sami s seboj. Za nekatere je to potreba po akciji in nenehnem ustvarjanju ali pa občutek, da se počutijo cenjene in spoštovane. Čustvene potrebe naj izrazi tudi vaš partner. Kajti z razumevanjem le-teh bo že v osnovi prišlo do bistveno manj konfliktov v partnerskem odnosu ali pa se bodo le-ti razrešili hitreje. In najbolj pomembno: spoštujte medsebojno osebnostno drugačnost oz. različnost. Tako kot je iz sončnice nemogoče izvabiti cvetove orhideje, tako nemogoče je spremeniti značilnosti svoje prirojene osebnosti ali prirojene osebnosti vašega partnerja.
Prtljaga, ki jo prinesemo v odnos
Zelo pomemben dejavnik, ki vpliva na kakovost našega partnerskega odnosa, je »prtljaga« (t. i. kovček naše pretekle zgodovine), ki jo prinesemo s seboj v partnerski odnos. V omenjenem kovčku se skrivajo naše bolj ali manj prijetne pretekle izkušnje, zdrava in manj zdrava prepričanja ter takšne in drugačne srčne rane iz preteklih razmerij ali celo primarne družine. Ravno to pa daje unikatnost vsakemu partnerskemu donosu posebej. Če k partnerjevemu kovčku pristopimo s pravo mero radovednosti in z željo po razumeti, partnerju pomagamo, da se razbremeni njegove teže. In enako velja za nas. Če smo pripravljeni iskreno spregovoriti o izkušnjah in bolečinah ter izraziti pričakovanja, zgodovina naših partnerskih odnosov izgublja vpliv na prihodnost.
Na primer, da imate za seboj slabo partnersko izkušnjo, povezano z nezvestobo. V sebi zaradi tega čutite nezaupanje in negotovost. V naslednjem odnosu, v katerega se podate, vidite nemalo priložnosti, ko bi vas tudi nov partner lahko prevaral. Ker slednji ne pozna vaše bolečine, lahko vašo negotovost razume kot pretiran nadzor ali omejevanje. Ker zaupanja ni mogoče vzpostaviti, se začnejo konflikti in očitki, kar lahko pripelje do razdora še ene zveze. Podate se v novo zvezo in zgodi se enako. Znova in znova. Vaš kovček preteklih izkušenj pa postaja vse težji. Da bi se izognili slednjemu, se je treba v partnerskem odnosu pogovarjati tudi o preteklih izkušnjah in bolečinah ter tako razviti empatijo do partnerjevih strahov, negotovosti ali bolečine.
Če se v kovčku skrivajo bolečine iz otroštva oz. primarne družine, to v veliki meri lahko vpliva na posameznika s stališča prepričanja, kaj je zanj normalen (vendar ne nujno tudi zrel) partnerski odnos. V tem delu se lahko naša prepričanja v primerjavi s partnerjevimi zelo razlikujejo, kar ni razlog, da naš odnos ne more biti lep in spoštljiv. Pomembno je samo, da ozavestimo omejevalna prepričanja in razvijemo tista, ki so temelj kakovostnega in spoštljivega partnerskega odnosa. Obstaja namreč vsesplošno dejstvo, da so si srečna partnerstva bolj ali manj podobna, nesrečna pa so nesrečna vsako na svoj način.
Osredotočanje na skupne cilje
Spoštovanja do partnerja ne izkazujemo zgolj s pogovorom in razumevanjem njegove osebnosti in zgodovine. Partnerju izkazujemo spoštovanje tudi tedaj, ko se z njim pogovarjamo o njegovi in skupni prihodnosti. Vedeti, kaj si vsak od partnerjev želi od odnosa, katere stvari si želi deliti in katere želi ohraniti zase in za svojo dušo, je temelj spoštovanja. Lahko je to določen hobi, športna aktivnost, posel ali kak drug interes. Pogovor o individualnih in skupnih ciljih za prihodnost ju vodi v odnos, poln možnosti in priložnosti. Oba partnerja tako ohranjata svojo identiteto in gradita zdravo samopodobo ter podobo skupnega partnerskega odnosa.
Kaj pa prepiri?
Zdrav partnerski odnos ne pomeni, da se partnerja nikoli ne prepirata, nimata nesoglasij ali konfliktov. Vse to je del vsakega odnosa, vprašanje je zgolj, ali tudi v tem primeru ohranjata medsebojno spoštovanje in poskus razumevanja različnih plati zgodbe v vsem tem. V praksi to pomeni, da se partnerja ne postavita vsak na svoj breg z namenom izkazovanja moči in dokazovanja, kdo ima (bolj) prav. Slednje je namreč nemogoče dokazati, zato v tej bitki ni zmagovalca. V konfliktu ali nesoglasju ne gre za vprašanje pravilnosti, temveč vprašanje rešitve. Če se glede določene stvari partnerja ne strinjata, je treba poiskati odgovor na vprašanje, kaj bosta storila glede tega. Kakšno rešitev ali kompromis bosta našla. V tem primeru ne more priti do osebnega napadanja, žaljenja ali zamere med njima, saj se namesto drug na drugega raje usmerita na težavo, ki jo morata rešiti skupaj.
Spoštovanje je podlaga, iz katere raste odnos
V SSKJ je zapisano, da spoštovanje pomeni zelo pozitiven odnos do nekoga zaradi njegove moralno utemeljene veljave oz. vrednosti. Kdo, če ne vaš partner, je tista oseba, do katere čutite najbolj pozitiven odnos? Zato ste ga izbrali za skupno življenje, kajne? Medsebojno spoštovanje ima nešteto pozitivnih učinkov na vseh področjih in pri vseh izzivih, s katerimi se srečujemo v času skupne zveze. Ko boste ozavestili zgoraj omenjeno, boste začeli drugače gledati na svojega partnerja in začeli z njim graditi spoštljiv odnos, prežet z empatijo in razumevanjem. Vajina ljubezen in povezanost se bosta samo še poglabljali. Želja po spreminjanju vašega partnerja bo izpuhtela, saj bosta srečna, ker se spoštujeta.
Medsebojno spoštovanje ima nadvse pomembno vlogo tudi, ko se v partnerski odnos vključijo otroci. Takrat postane ta še bolj dinamičen. Otroci so čudovito zrcalo nas odraslih in ni boljše življenjske popotnice zanje kot odraščati ob ljubečih in povezanih starših. Če se starši spoštujejo, se to zrcali v zavestni in odgovorni vzgoji ter posledično v zadovoljnih in samozavestnih otrocih.
Preberite še:
