V sodobnem času vsako sekundo prejmemo novo informacijo. Vsak dan si moramo zapomniti veliko pomembnih in manj pomembnih podatkov, da lahko živimo. Npr. kdaj imamo službo, kaj moramo kupiti, imena ljudi, ki smo jih ravno spoznali … Pri tem ključno vlogo igra spomin, ki nam pomaga predvidevati, načrtovati in predstavlja velik del življenja.
Spomin povezujemo z možganskimi procesi, ki so zelo zapleteni. Poznamo kratkoročni in dolgoročni spomin. Kratkoročni ohranja praktične podatke, ki so koristni kratek čas (npr. čas sestanka, pomnjenje hišne številke prijatelja). Dolgoročni spomin pa so informacije o preteklih dogajanjih. Iz kratkoročnega prehajamo v dolgoročni spomin s ponavljanjem. S starostjo (navadno po 60. letu) se naš kratkoročni spomin krajša, zato teže opravljamo nekatera dela. Koncentracija pa je usmerjanje vseh duševnih in umskih moči na en postopek ali misel. Pri tem sodelujejo pozornost, spomin, razmišljanje, inteligenca …
Zakaj spomin s starostjo peša?
Na koncentracijo pa vplivajo tudi interes, motiviranost in sistematično delo. Med 20. in 30. letom začnemo postopoma izgubljati nevrone, posledično naše telo proizvaja manj kemičnih snovi, ki jih možgani potrebujejo za učinkovito delovanje. Staranje je eden od dejavnikov, ki lahko povzročijo tudi težave s pomnjenjem. Propadanje nevronov v možganih privede do izgube spomina, sprememb v osebnosti in težav pri opravljanju vsakdanjih opravil. Poleg starosti med vzroke prištevamo še stres, prevelik dolgotrajen telesni napor, povišan krvni tlak, alkoholizem, pomanjkanje spanja, vitamina B … Sami lahko pripomoremo k temu, da čim dlje ostanemo telesno (fizična aktivnost in uravnotežena zdrava prehrana) in duševno dejavni (npr. branje, reševanje križank, druženje, izogibanje stresu, veselje do življenja). Pri težavah s spominom in koncentracijo si lahko pomagamo z rastlinami, ki vplivajo na prekrvitev naših možganov: rožmarin, ginko, žajbelj, melisa, rožni koren, korenika kurkume, borovnice.
Naravna pomagala za spomin
Ginko (lat. Ginkgo biloba L.) je drevo, ki ga poznamo kot živi fosil, saj raste na Zemlji že 300 milijonov let. Kot zanimivost lahko povemo, da so bili ginkovi poganjki prvi, ki so se pojavili po eksploziji atomske bombe v Hirošimi. To pripisujemo flavonoidom, ki preprečujejo poškodbe celic zaradi škodljivih vplivov okolja. Tinktura iz listov ginka poveča prekrvljenost možganov in izboljša oskrbo celic s kisikom in glukozo. Ginko uporabljamo pri upadanju spominskih sposobnosti, motnjah prekrvitve okončin (mrzle roke, noge), vrtoglavicah in šumenju v ušesih. Primeren je tako za starostnike kot tudi mlajšo populacijo za izboljšanje koncentracije npr. v času študija, v službi, ki od nas zahteva veliko procesiranje podatkov in novih informacij.
Za zunanjo uporabo lahko uporabimo eterično olje žajblja in melise, ki vplivata na zmanjševanje izgube spomina in izboljšata miselne sposobnosti. Privoščimo si aromaterapevtsko masažo z omenjenima eteričnima oljema.
Antioksidanti v rožmarinu (lat. Rosmarinus officinalis L.) krepijo kapilare in pospešijo krvni obtok, deluje protivnetno, zato ga že dolgo uporabljajo za izboljšanje spomina in zbranosti, lajšanje glavobolov in za pospešitev rasti las.
Tinktura rožnega korena (lat. Rhodiola rosea L.) je zelo učinkovita pri lajšanju vrtoglavice, ima pomirjevalen učinek, izboljšuje kognitivne sposobnosti, osredotočenost pri izpitih, splošno počutje (npr. pri delavcih, ki opravljajo nočno delo), pomnjenje in koordinacijo gibov.
Korenika kurkume (lat. Curcuma longa L.) vsebuje učinkovino kurkumin, ki ima antioksidativno, protimikrobno, protitumorno in protivnetno delovanje. Znanstveniki so ugotovili, da starostniki, ki redno ali vsaj občasno uživajo kurkumo (v obliki karijevih omak), bolje izpolnijo test za spomin in mentalne funkcije od tistih, ki je nikoli ne uživajo.
Trik za boljšo koncentracijo pri učenju in delu
Za boljšo koncentracijo si na celulozno vatko nakapamo nekaj kapljic eteričnega olja rožmarina in si jo za nekaj časa položimo v svojo bližino ter tako vplivamo na prekrvitev možganov.
Kurkumin sok za začetek dneva
Potrebujemo:
- 3 korenčke
- 4 rezine sveže korenine ingverja
- 1 čajno žličko naribane korenine kurkume
- 1 pomarančo
- 1 limono
Priprava: V sokovnik damo korenje, ingver in kurkumo, da dobimo sok. Dodamo sok limone in pomaranče. Vse skupaj zmešamo in dobimo odličen napitek.
Tinktura rožnega korena
Potrebujemo:
- 80–100 g svežih korenin rožnega korena
- 8 dl 70-odstotnega alkohola
Priprava in uporaba: Narezane korenine rožnega korena prelijemo z alkoholom in tako pripravljena mešanica naj v steklenici stoji 15–20 dni. Vsak dan jo pretresemo. Nato tekočino precedimo v temno steklenico in uživamo 4–6 tednov 3-krat na dan po 2 čajni žlički tinkture, razredčene v malo vode.
