Z jesenskimi niÅŸjimi zunanjimi temperaturami oziroma zaÄetkom ogrevalne sezone nastopi obdobje, v katerem se v bivalnem okolju pogosteje sreÄamo s povrÅ¡insko kondenzacijo vodne pare in z razvojem plesni. Prvi pogoj za ta pojav so doloÄene napake v zasnovi ali izvedbi stavbe, neprimerne bivalne navade (prevelika obremenitev prostorov z vlago) ali kombinacija obojega.
Kondenzacija vodne pare
Pogosto sliÅ¡imo, da je razvoj plesni neposredno povezan s kondenzacijo vodne pare na notranjih povrÅ¡inah prostorov. Kaj to pomeni? Zamislimo si plastenko vode v hladilniku; njena zunanja povrÅ¡ina je suha. Ko hladno plastenko vzamemo iz hladilnika, se njena povrÅ¡ina hitro zarosi in na njej se naberejo kapljice vode. Vodna para, ki jo vsebuje zrak v precej toplejÅ¡em prostoru, pride namreÄ v stik s hladno steno plastenke. Temperatura na povrÅ¡ini plastenke je niÅŸja od temperature rosiÅ¡Äa, doseÅŸena je stoodstotna relativna vlaÅŸnost zraka oz. nasiÄenost, zato zaÄne vodna para prehajati iz plinastega v kapljevinsko stanje. Po domaÄe reÄemo, da se utekoÄini. To ni niÄ hudega, Äe plastenka npr. ne pusti zoprnega kroga na dragoceni furnirani mizi.
Povsem na podoben naÄin lahko pride do povrÅ¡inske kondenzacije vodne pare tudi na drugih primernih povrÅ¡inah. Z oznako »primernih« mislimo predvsem na dovolj nizko temperaturo, da se lahko para zaÄne utekoÄinjati. Åœal je v marsikaterem stanovanju ali hiÅ¡i takih mest na pretek: za visokimi omarami ob zunanji steni, po moÅŸnosti neizolirani, v vogalih, na okenskih prekladah in Å¡paletah, ob prepiÅ¡nem stiku med oknom in konstrukcijo, pa Å¡e marsikje. To je ÅŸe prvi korak k razvoju plesni, Äeprav se ta lahko pri doloÄenih materialih pojavi celo pred doseÅŸeno mejo nasiÄenja. PovrÅ¡inske kondenzacije tudi dolgo ne opazimo, razen Äe ni zares izrazita in se voda kar cedi navzdol po povrÅ¡ini. Nanjo nas najveÄkrat opozorijo Å¡ele temnejÅ¡i madeÅŸi, ki jih izrisuje rastoÄa plesen.
Zakaj nastane plesen?
Za kondenzacijo vodne pare morata biti izpolnjena dva osnovna pogoja. Obstajati morata vir vodne pare oziroma vlage in primerna povrÅ¡ina, na kateri lahko para kondenzira. Vlaga v prostorih nastaja predvsem zaradi aktivnosti uporabnikov prostorov (kuhanje, pranje, pomivanje, suÅ¡enje perila, osebna higiena ipd.). Prenizka povrÅ¡inska temperatura je lahko posledica nezadostnega ogrevanja prostora nasploh ali pa lokalno poveÄanega toplotnega toka skozi del stavbnega ovoja. V tem primeru govorimo o toplotnem mostu, kar je teÅŸje reÅ¡ljiv problem kot nezadostno ali nepravilno ogrevanje (ali prezraÄevanje) prostorov.
Toplotni mostovi
Izrazite toplotne mostove na zunanjem ovoju stanovanja oz. stavbe, bodisi materialne (toplotno Å¡ibka mesta), konvekcijske (npr. netesna mesta) ali kombinirane, najveÄkrat prepoznamo prav po obrisu, ki ga ustvari razrasla plesen. Primerno hladna povrÅ¡ina je lahko tudi toplotno neizolirana notranja konstrukcija, na primer stena proti neogrevanemu stopniÅ¡Äu ali garaÅŸi.
Do teh pojavov lahko pride sicer tudi v toplem obdobju leta, vendar redkeje v bivalnih prostorih. ZnaÄilen primer je polkletni ali kletni prostor, lahko tudi vkopana garaÅŸa, ki ima relativno hladne obodne povrÅ¡ine zaradi stika z zemljino. Äe v tak prostor vstopi topel in vlaÅŸen zunanji zrak, se lahko na stenah in tleh hitro pojavijo vlaÅŸna mesta.
TeÅŸav s plesnijo je vse veÄ
V zadnjih letih se zdi, da je teÅŸav s plesnijo v stanovanjih veÄ kot nekoÄ. Porajajo se vpraÅ¡anja, ali arhitekti ne znajo veÄ projektirati, ali gradbeniki ne znajo veÄ graditi, ali pa morda stanovalci ne znajo veÄ uporabljati stanovanj. Probleme zasledimo tako pri novogradnjah kot pri prenovah obstojeÄih stavb, pri enodruÅŸinskih hiÅ¡ah in pri veÄstanovanjskih stavbah.
Marsikateri uporabnik novega stanovanja, grajenega v skladu s sodobnimi predpisi in pravili stroke, se nasprotno od priÄakovanj sooÄa s pojavom plesni. Do teÅŸav prihaja tudi v Å¡tevilnih starejÅ¡ih stavbah, kjer v preteklosti tovrstnih problemov ni bilo. So torej krivi projektanti, izvajalci, stanovalci, podnebne spremembe ali pa celo novi materiali in gradbeni proizvodi?
Stanovanja danes
Sodobno stanovanje se v marsiÄem razlikuje od tistega izpred desetletij. NekoÄ je imel praktiÄno vsak bivalni prostor individualno kuriÅ¡Äe (peÄ, kamin âŠ), tesnjenje okenskih pripir pa je bilo slabo. Ta kombinacija je v zimskem Äasu z naravnim vlekom samodejno poskrbela za razmeroma veliko in stalno izmenjavo zraka v prostoru tudi pri zaprtih oknih â vlaÅŸen in umazan zrak je izstopal skozi dimnik, suh in sveÅŸ zrak pa vstopal skozi rege med okenskim krilom ter okvirom. Standardi osebne higiene so bili niÅŸji, kopanje je bilo na sporedu morda le enkrat tedensko, tako da je bila stopnja proizvodnje vlage v stanovanju nizka. Marsikatero stanovanje celo niti ni imelo kopalnice, kakrÅ¡na je samoumevna danes. PohiÅ¡tva je bilo manj, samostojni elementi so stali na nogah, dvignjeni od tal in nekoliko odmaknjeni od sten.
Danes so stanovanja dobro toplotno zaÅ¡Äitena, energetsko uÄinkovito stavbno pohiÅ¡tvo ima zelo nizko prepustnost za zrak, ogrevanje prostorov je praviloma centralno. Podobne cilje si zastavimo tudi ob prenovi starejÅ¡e stavbe. To zagotavlja majhno rabo energije in nizke stroÅ¡ke za ogrevanje ter omogoÄa visoko raven toplotnega ugodja v prostorih. Po drugi strani pa je proizvodnja vlage v stanovanju, tudi v (prenovljenem) starejÅ¡em, veÄja kot nekoÄ, npr. zaradi pogostejÅ¡ega tuÅ¡iranja in pranja ter suÅ¡enja perila, svoj deleÅŸ pa prispevajo tudi morebitni etaÅŸni atmosferski plinski gorilniki. Nekontrolirana izmenjava zraka skozi okenske pripire je zmanjÅ¡ana na minimum. PohiÅ¡tva je veÄ, s celostenskimi garderobnimi omarami od tal do stropa ali pa npr. z nizi talnih in stenskih omaric v kuhinji ÅŸelimo izkoristiti kar najveÄ prostih talnih in stenskih povrÅ¡in. Pri novogradnjah igra pomembno vlogo tudi vgrajena vlaga, ki se zaradi vedno krajÅ¡ega Äasa od zaÄetka gradnje do vselitve enostavno nima Äasa v zadostni meri izsuÅ¡iti pred zaÄetkom uporabe stanovanja.
Odgovor, da je za teÅŸave s povrÅ¡insko kondenzacijo in plesnijo kriva neustrezna uporaba stanovanja (praviloma nezadostno ogrevanje in prezraÄevanje, vsaj v prvi ogrevalni sezoni ali dveh), je v mnogih primerih ÅŸal pravilen. Vendar se zgoraj naÅ¡tetih sprememb bivanjskih vzorcev in drugih znaÄilnosti sodobnih stanovanj pogosto premalo zavedajo tudi projektanti in naÄrtovalci notranje opreme. VpraÅ¡anje, ki bi terjalo posebno obravnavo, pa je povezano prav s hitrostjo gradnje in vselitvijo v novozgrajeno stanovanje. Gotovo bi morali biti bodoÄi uporabniki na vgrajeno vlago opozorjeni; prejeti bi morali navodila za primerno ravnanje v zaÄetnem obdobju po vselitvi ter biti seznanjeni z dejstvom, da zaÄetno intenzivnejÅ¡e ogrevanje in prezraÄevanje prinaÅ¡ata tudi nekoliko viÅ¡je zaÄetne obratovalne stroÅ¡ke.
Razvoj plesni kot posledica površinske kondenzacije vodne pare
Problem plesni je, kot smo zgoraj ÅŸe nakazali, pravzaprav problem prekomerne vlage v prostoru, saj je najpomembnejÅ¡i faktor za razvoj plesni prav vlaga oziroma vsebnost vode na povrÅ¡ini in v porah materialov. Äe je relativna vlaÅŸnost zraka previsoka, vlaga ne prekriva veÄ le por sten v materialu, ampak zaÄne polniti njihovo celotno prostornino in material se zaÄne navlaÅŸevati, kar ustvari moÅŸnost za nastanek plesni. V Älovekovem bivalnem okolju je hranljivih snovi za plesen na pretek. Najti jih je tako v ometih, disperzijskih in drugih barvah, tapetah in lepilih za tapete, lesu, tekstilu ter celo v prahu.
Kaj sploh lahko naredimo
VeÄine pogojev, ki jih plesen potrebuje za svoj razvoj, tako ne moremo odpraviti oziroma izkljuÄiti iz bivalnega okolja. Pravzaprav je edini dejavnik, na katerega lahko vplivamo, ne da bi hkrati poslabÅ¡ali lastne bivalne in delovne razmere, vsebnost vlage v prostoru. Z zmanjÅ¡anjem prekomerne relativne vlaÅŸnosti zraka v prostoru in z odpravo vzrokov navlaÅŸevanja konstrukcijskih sklopov uÄinkovito prepreÄimo razvoj plesni. Å ele s tem, ko odpravimo poglavitni vzrok za njen nastanek, tudi vzpostavimo moÅŸnost za njeno trajno odstranitev. Vsi drugi posegi, na primer mehansko in kemiÄno odstranjevanje plesni, so le kozmetiÄnega znaÄaja in praviloma nimajo resniÄno dolgoroÄnega uÄinka.
ZnaÄilen primer je kondenzacija na okenski zasteklitvi v bivalnem prostoru, toÄneje na notranji povrÅ¡ini notranje Å¡ipe. Äe se pojavi na sodobni izolacijski zasteklitvi (in seveda, Äe ta nima konstrukcijske napake), potem vzrok ni v slabem gradbenem izdelku, temveÄ izkljuÄno v preveliki obremenitvi notranjega zraka z vlago, torej v naÄinu uporabe stanovanja.
Vir prekomerne vlage ni nujno prisoten v prostoru, kjer je priÅ¡lo do povrÅ¡inske kondenzacije in pojava plesni. Tako lahko npr. vodna para iz kuhinje ali kopalnice najde pot v spalnico, ki ima niÅŸjo temperaturo in hladnejÅ¡e stene. To se lahko zgodi tudi v stanovanjih s t. i. odprtim tlorisom, ko npr. kuhinja in dnevni del nista loÄena med seboj, ali pa slednji v noÄnem Äasu sluÅŸi tudi kot spalnica.
Ogrevalni reÅŸim lahko vpliva na nastanek plesni
Sicer enakomerno, a nezadostno ogrevanje ni edina napaka, ki jo lahko storimo na podroÄju ogrevanja in ki lahko privede do povrÅ¡inske kondenzacije ter nastanka plesni. V ÅŸelji po zniÅŸanju stroÅ¡kov za energijo (pogost pojav pri stanovalcih najemnikih) marsikdo sploh ne ogreva posameznih, redkeje uporabljanih prostorov, ali pa npr. v doloÄenih delih dneva ogrevanje povsem izklopi. Kot je bilo ÅŸe omenjeno, so stene neogrevanih ali slabo ogrevanih prostorov idealna povrÅ¡ina za kondenzacijo vodne pare iz toplega in vlaÅŸnega zraka, ki pride v take prostore. Predolgi intervali izklopljenega ogrevanja v celotnem stanovanju, ki se jim pogosto pridruÅŸi nepravilno prezraÄevanje, pa lahko povzroÄijo pretirano ohladitev konstrukcij, ki se v ogrevalnem intervalu za razliko od notranjega zraka nato ne morejo veÄ zadostno ogreti. Tako dobimo zanko, ki privede v konÄni fazi spet do povrÅ¡inske kondenzacije.
ZmanjÅ¡ana intenzivnost ogrevanja je torej priporoÄljiva le v primeru ustrezno toplotno izoliranih stanovanj in ob uporabi primerno nastavljenih sobnih termostatov ali termostatskih ventilov na ogrevalnih telesih, ki zagotavljajo ohranjanje temperature v varnem obmoÄju. PriporoÄila pravijo, da naj zaradi soodvisnosti temperature in relativne vlaÅŸnosti zraka tovrstno temperaturno nihanje ne preseÅŸe Å¡tirih stopinj.
So krivi drugi ali smo krivi mi?
V razmerjih lastnik-najemnik, investitor-kupec in podobnih se v konÄni fazi vedno pojavi vpraÅ¡anje, kdo je kriv za pojav plesni v stanovanju. NatanÄen odgovor lahko da Å¡ele analiza dejanskega stanja in vseh moÅŸnih okoliÅ¡Äin, ki so privedle do njega, doloÄene stvari so pa vendarle dovolj jasne s strokovnega staliÅ¡Äa:
Äe je stanovanje tako naÄrtovano in zgrajeno, da je s pomoÄjo ogrevanja in prezraÄevanja mogoÄe prepreÄiti nastanek pogojev za povrÅ¡insko kondenzacijo in razvoj plesni, je za to odgovoren uporabnik stanovanja.
Tu torej predpostavljamo, da na stavbnem ovoju ni toplotnih mostov in da obstajajo moÅŸnosti za zadostno naravno (ali mehansko) prezraÄevanje prostorov ter njihovo ogrevanje. Seveda mora biti uporabnik stanovanja seznanjen z znaÄilnostmi stanovanja in vgrajenih sistemov ter instalacij. Eden od pomembnejÅ¡ih dejavnikov za ugodne bivalne razmere v prostoru je tudi ustrezna relativna vlaÅŸnost prostorov. Po priporoÄilih stroke naj bi bila v ogrevalni sezoni za obiÄajne bivalne prostore v razponu med 40 in 60 %. ObÄasno kratkotrajnejÅ¡e poviÅ¡anje relativne vlaÅŸnosti nad te vrednosti ne bi smelo biti problematiÄno, Äe prostor nato prezraÄimo.
mag. Miha TomÅ¡iÄ, Gradbeni inÅ¡titut ZRMK