Prijava
Zamaščenost jeter ali jetrna steatoza je izraz, ki opisuje kopičenje maščobe v jetrih. Zamaščena jetra nastanejo, ko se v telesu nakopiči toliko maščobe, da je jetra ne morejo metabolizirati dovolj hitro. Posledica je kopičenje maščobnih kapljic v jetrnih celicah. Povsem normalno je imeti v jetrih manjše količine maščobe, ko pa delež maščobe preseže 5 odstotkov, govorimo o bolezenski zamaščenosti jeter, kar lahko hitro vodi v številne zdravstvene težave.
Jetra ležijo v desnem zgornjem delu trebuha in so največji organ v trebušni votlini ter drugi največji organ v telesu. Pri odraslem tehtajo približno 1,5 kilograma. Odgovorna so za številne funkcije, med drugim presnavljajo vse, kar zaužijemo, in filtrirajo škodljive snovi iz krvi. Sodelujejo pri shranjevanju glikogena, proizvodnji hormonov in razgradnji rdečih krvnih celic. Pomagajo pri procesu strjevanja krvi, shranjujejo železo in tvorijo številne vitamine, vključno z vitaminom A. Tvorijo beljakovine in maščobe ter uravnavajo njihov metabolizem. Proizvajajo žolč, ki sodeluje pri razgradnji maščob. Žolč se nato shrani v žolčniku, od tam pa potuje v tanko črevo, kjer pomaga pri prebavi. Visoko specializirano tkivo jeter ureja številne različne biokemične reakcije, vključno s sintezo in razpadom majhnih in kompleksnih molekul, od katerih so mnoge potrebne za normalne vitalne funkcije. Ocenjeno je, da jetra opravljajo okoli 500 življenjsko pomembnih funkcij v telesu.
Preveč zaužite maščobe v jetrih lahko vodi do kronične okvare organa
Jetra so sposobna naravne regeneracije – s tvorbo novih celic nadomestijo stare in poškodovane. V blagi obliki lahko s spremembo življenjskega sloga, kot so diete, zmanjšanje telesne teže in povečana telesna aktivnost, sprožimo njihovo regeneracijo. Zamaščena jetra prizadenejo okoli 25 odstotkov odraslega prebivalstva in v večini primerov ne povzročajo nobenih vidnih težav. Če pride do ponavljajoče se okvare jetrnih celic, pa to privede do nepopravljivega brazgotinjenja. To imenujemo ciroza. Ciroza lahko vodi do jetrnega raka in/ali odpovedi jeter.
Kdaj lahko sami pomislimo na bolezen
Stanje večinoma poteka brez simptomov, to pomeni, da lahko ljudje z zamaščenimi jetri živijo vrsto let, ne da bi se zavedali svoje bolezni ali imeli zaradi tega kakšne težave. Raziskave kažejo, da se stanje poslabša pri okoli 20 odstotkih ljudi. V teh primerih se pokaže utrujenost, pri povečanju jeter, ko le-ta pritisnejo na jetrno ovojnico, pa lahko pride do nelagodnega občutka pod desnim rebrnim lokom. Zdravnik lahko povečana jetra zatipa med rutinskim pregledom pacienta pri globoki palpaciji trebuha. Če zamaščena jetra napredujejo do ciroze, se pojavijo povečan, s tekočino napolnjen trebuh, zlatenica (rumeno obarvanje kože in veznic zaradi kopičenja bilirubina v telesu), podkožne krvavitve, srbenje kože, povečana vranica, v končnih primerih pa tudi zmedenost in krvavitve iz požiralnika.
Vzroki za zamaščena jetra
Bolezen delimo na dva tipa: alkoholno in nealkoholno zamaščenost jeter. Pogost vzrok je čezmerno uživanje alkohola. Pomembni drugi dejavniki tveganja so debelost (predvsem trebušna debelost, kjer se maščoba kopiči okoli trebušnih organov in v krvnih žilah), dieta z veliko sladkorji, povišani trigliceridi v krvi, sladkorna bolezen, telesna neaktivnost, posledica hepatitisa B ali C, genetika, lahko pa se bolezen pojavi kot stranski učinek nekaterih zdravil.
Nealkoholna zamaščenost nastane, ko jetra ne morejo dovolj hitro metabolizirati maščobe, zato se le-ta začne kopičiti v jetrih. Pojavlja se predvsem po štiridesetem letu pri čezmerno prehranjenih ljudeh, ki se nemalokrat zdravijo tudi zaradi sladkorne bolezni. Alkoholna okvara jeter nastane (kot že ime pove) zaradi čezmernega uživanja alkohola. Naloga jeter je razgradnja večine alkohola, ki ga zaužijemo, preden se izloči iz telesa. Proces razgradnje pa lahko povzroči nastanek telesu škodljivih snovi, ki okvarijo jetrne celice, te pa zato niso več dovolj učinkovite. Približno 6 tednov popolne abstinence lahko popolnoma popravi stanje, v primeru vztrajanja pitja alkohola pa se razvije alkoholni hepatitis ali nepopravljivo brazgotinjenje oziroma ciroza jeter.
Kako bo ukrepal vaš zdravnik
Na bolezen bo zdravnik morda pomislil že pri osnovnem pregledu trebuha, kjer bo zatipal rob jeter pod desnim rebrnim lokom. Normalno velika jetra morajo biti skrita nad rebri, zato jih ne moremo zatipati. Na bolezen jeter bo pomislil tudi pri analizi krvi. Povečana vrednost jetrnih encimov v krvi nakazuje na nenormalno delovanje jeter, za bolj natančno analizo pa je ustrezna slikovna diagnostika, najpogosteje ultrazvok jeter. Ob visokih vrednostih jetrnih encimov bo vaš zdravnik morda želel izločiti druge bolezni, zato vas bo napotil tudi na pregled krvi na hepatitis. Bolj natančna diagnostika obsega CT ali MR trebuha, fibroscan in ne nazadnje biopsijo jeter. Omenjene preiskave so izredno natančne in se uporabljajo le v primeru netipičnih izvidov krvi in ultrazvoka.
Nezdravljena bolezen lahko vodi v življenjsko nevarna stanja
Če zamaščenost jeter vztraja in je ne zdravimo, lahko napreduje do ciroze jeter in jetrne odpovedi ali do jetrnega raka. Najbolj so ogroženi ljudje, pri katerih je vzrok bolezni čezmerno uživanje alkohola. Ciroza jeter je končno stanje nepopravljive okvare jeter, saj se namesto kronično vnetih in okvarjenih jetrnih celic na njihovem mestu razraste brazgotina. Brazgotine preprečujejo krvi, da bi normalno prehajala skozi jetra, zato se tvorijo alternativne poti, največkrat prek želodca in požiralnika. Povišan pritisk v teh novih nekakovostnih žilah povzroča njihovo razširjenje in pri napredovanju bolezni in nezdravljenju rupturo ter krvavitve.
Zdravljenje prilagodimo vzroku in napredovanju bolezni
Trenutno ni zdravila, ki bi bilo usmerjeno le v zdravljenje zamaščenosti jeter. Glede na naravo in vzroke bolezni je zdravljenje z zdravili v tem primeru tudi zadnja možnost. Jetra se lahko sama popravijo, zato je sprememba življenjskega sloga najpomembnejši ukrep pri zdravljenju. Zmanjšanje telesne teže za 8–10 odstotkov pripomore k obnovi jeter in zmanjšanju količine maščobno spremenjenih jetrnih celic. Priporočljivo je upoštevati sodobna priporočila glede redne telesne aktivnosti, to je vsaj 150 minut zmerne telesne aktivnosti na teden. Potrebno je zdravljenje pridruženih bolezni, najpogosteje gre za povišan holesterol in sladkorno bolezen. Vedno bolj se priporoča zdrava sredozemska dieta, ki vsebuje veliko sadja in zelenjave, rib, oreščkov, olivno olje ter žita. Najpomembnejši ukrep pri alkoholni zamaščenosti jeter je prenehanje pitja alkohola ali vsaj zmanjšanje količine pitja. Zdrav odrasel moški sme popiti največ 2 enoti (ali 20 gramov) alkohola na dan. To je 2 decilitra vina ali pol litra piva ali 2 šilci žgane pijače. Ob eni priložnosti pitja pa zdrav odrasel moški lahko popije največ 5 enot alkohola. To je na primer pol litra vina ali 1,25 litra piva ali 5 šilc žgane pijače.
Zdrava ženska, ki ne načrtuje nosečnosti in ni noseča ali ne doji, sme popiti največ 1 enoto (ali 10 gramov) alkohola na dan. To je na primer 1 deciliter vina ali 2,5 decilitra piva ali 1 šilce žgane pijače.
Ob eni priložnosti pitja pa zdrava odrasla ženska lahko popije največ 3 enote alkohola. To je na primer 3 decilitre vina ali tri četrt litra piva ali 3 šilca žgane pijače.
Za ljudi, starejše od 65 let, velja enaka »dnevna količina alkohola« kot za odrasle ženske (ne glede na spol). S starostjo se zmanjšuje delež vode v telesu, pa tudi presnova se spremeni, zato so starejši ljudje bolj občutljivi za učinke alkohola.
V razvitem svetu se pri zdravljenju debelih in čezmerno prehranjenih ljudi strokovnjaki vedno bolj poslužujejo bariatrične operacije. Gre za kirurški poseg zmanjšanja želodca in oblikovanja tako majhne kapacitete, da se ta ob uživanju hrane zelo hitro napolni in povzroči občutek sitosti. Prostornina zaužite hrane je manjša, obroki so pogostejši, količina zaužitih kalorij pa se bistveno zmanjša. Poročila v literaturi kažejo, da je bariatrična kirurgija edini način, s katerim lahko dolgoročno dosežemo zmanjšanje telesne teže.
Ko bolezen napreduje do jetrne ciroze, je edina rešitev presaditev jeter, saj za jetra ne obstaja nadomestna terapija, kot jo poznamo pri nedelovanju ledvic. V Sloveniji večinoma presajajo jetra mrtvega darovalca, v tujini pa opravljajo tudi delni odvzem jeter pri živem darovalcu, na primer od staršev majhnim otrokom. Ljudje s presajenimi jetri morajo do konca življenja jemati zdravila, ki preprečujejo zavrnitev presajenih jeter, a živijo normalno in aktivno življenje.
Preberite tudi: Zamaščena jetra: od vzrokov do zdravljenja ter preventive
