Vitamini in minerali kot pomoč pri ADHD

Nova študija je postregla z zanimivimi ugotovitvami, povezanimi z motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) pri otrocih.

Oči – to nam lahko povedo o našem zdravju

Oči lahko razkrijejo ogromno o našem zdravju. Z napredkom sodobne tehnologije so se tako odprle zanimive možnosti neinvazivnih diagnostičnih metod.

Poletni horoskop 2022

Kaj si lahko obetate od tokratnega poletja? Vam bodo zvezde naklonjene ali se morate pripraviti na specifične izzive? Odgovori vas čakajo v poletnem horoskopu 2022 …

Eko poroka: 5 nasvetov za okolju prijaznejše poročno slavje

Poroke so namreč pogosto zelo obremenjujoče za okolje. Vendar pa lahko na srečo organizirate prečudovito »eko poroko«.

Je pridobivanje kilogramov po menopavzi zares neizbežno?

Pogosto slišimo, da je menopavza skorajda neizbežno povezana s pridobivanjem kilogramov.

5 vrst zelenjave, pri katerih je toplotna obdelava koristna

Katere so tiste vrste zelenjave, ki jih sicer lahko uživamo tudi presne, vendar je praviloma precej bolje, če jih pred zaužitjem toplotno obdelamo?

Razrešena velika uganka, povezana s parkinsonovo boleznijo

Znanstvenikom je uspelo najti odgovor na pomembno vprašanje, povezano s parkinsonovo boleznijo.

Revija Bodi eko, Julij-Avgust 2022

Kaj je lepšega v vročih poletnih dneh, kot to, da se lahko uležemo v senco in v roke vzamemo odlično revijo s koristnimi nasveti in recepti?
Vrt & VrtnarjenjeNaravna škropiva za pogoste bolezni v sadnem vrtu

Naravna škropiva za pogoste bolezni v sadnem vrtu

MORDA VAS ZANIMA

V zadnjem času veliko govorimo o pridelovanju vrtnin in zelišč na domačih vrtovih, radi pa pozabljamo na različne sorte sadnih rastlin. Svetujemo vam, da ob načrtovanju vrta odmerite prostor tudi jagodam, ribezu, malinam, robidam, borovnicam in seveda jablanam, hruškam, slivam ter vsem drugim sadnim vrstam, ki vas v poletnih in jesenskih mesecih prav tako razveseljujejo s svojimi plodovi. Pomembno je le, da upoštevate sadilne razdalje in primerne lege za posamezno sadno vrsto. Kot vsake vrtnine pa imajo tudi sadne grmovnice in drevesa svoje škodljivce ter bolezni, ki jih je treba spremljati in nadzorovati, saj nam lahko v nasprotnem primeru uničijo pridelek ali pa celo kar sadno rastlino samo.

- Oglas -

V letošnjem letu ima kar nekaj vrtičkarjev težave z raznimi boleznimi na sadnih rastlinah. Zato bomo za sicer ozek nabor bolezni le-te opisali, da jih boste laže prepoznali na svojem vrtu. Ponudili vam bomo tudi nekaj rešitev oz. možnosti za njihovo zatiranje, in upamo, da se boste lahko razveselili obilne bere.

Ribez

Nevarna škodljivca na ribezu sta ribezova uš in navadna koprivova pršica.

Rumena ribezova uš napada črni in rdeči ribez, pa tudi josto (križanec med črnim ribezom in kosmuljo). Posledice napada ribezove uši opazimo, če pogledamo liste. Na njih se pojavijo oblike, ki spominjajo na mehurje, oziroma se pojavijo izbokline za zgornji strani lista. Pri črnem ribezu in josti so izbokline rumene, pri rdečem ribezu pa rdeče ali rumene barve. Ob močnejših napadih lahko postanejo listi popolnoma izmaličeni. Uši je treba zatirati že zelo zgodaj, zato je pomembno, da rastline redno pregledujemo. Če opazimo uši samo na nekaj listih in le na posameznih grmih ribeza, jih lahko zatremo tudi mehanično. To storimo tako, da napadene liste odtrgamo in jih uničimo. Če je napadenih več kot 5 odstotkov listov, je smiselno bolj načrtovano zatiranje. Najpomembnejši naravni sovražniki listnih uši so tenčičarice, cvetne stenice, polonice, hržice, parazitske osice in osice najezdniki ter muhe trepetavke.

Škropivo iz pelina 

S škropivom iz pelina zatiramo številne uši, rjo na ribezu, gosenice, mravlje in pršice na robidnicah.

- Oglas -

Škropivo pripravimo tako, da za tri dni namočimo v 10 l vode 1/3 kg svežih ali 30 g suhih pelinovih listov. Po treh dneh vse skupaj precedimo in nerazredčeno škropimo po prizadetih rastlinah. Nerazredčeno prevrelko škropimo proti listnim ušem neposredno na rastline. Pelina ne kompostiramo, ker se mu deževniki izogibajo.

Škropivo iz praproti

Za pripravo škropiva proti listnim ušem lahko uporabimo tudi orlovo praprot ali praprot glistovnico. Za prevretek potrebujemo 0,5 kg suhe praproti, ki jo namočimo v 10 l vode in pustimo, da se vrenje konča. Ko se tekočina preneha peniti, pomeni, da je vrenje končano. Da se nam pršilka ne bi zamašila, dobljeno tekočino precedimo. Pred uporabo škropivo razredčimo v razmerju 1 : 10.

Navadna koprivova ali fižolova pršica (Tetranychus urticae) je pri pridelovanju ribeza nevaren škodljivec, saj lahko povzroči prisilno dozorevanje. Pršica, ki je rumenkaste barve in velikosti od 0,2 do 0,25 mm, se na prostem pojavi ob prvih vročih dneh. Škodo na rastlini povzroča z izsesavanjem rastlinskih sokov, posledica pa so skodrani in navzgor zavihani lističi, ki se slabo razpirajo, so nepravilnih oblik in pozneje dobijo bronasto barvo. Tudi rodnost rastlin je manjša. Močnejše napade opazimo tudi po obiranju. Navadna koprivova pršica je pri ribezih največkrat glavni krivec za prezgodnje odpadanje listov. 

Škropivo iz olja navadne oljne ogrščice

Škropivo iz olja navadne oljne ogrščice pripravimo tako, da na 1 l vode dodamo 1 žlico olja navadne oljne ogrščice in 1 žličko tekočega mila. Dobljeno škropivo pomaga kot akaricid (proti pršicam) in tudi kot insekticid. Ribeze lahko s pripravkom večkrat poškropimo (od 2- do 6-krat, odvisno od tega, kako močan je napad škodljivcev), razmik med posameznimi škropljenji je najmanj 7 dni.

Jagode

Skorajda ni vrtička, na katerem ni vsaj nekaj jagod. Pogosto se na listih jagod pojavijo posamezne pege, ki ob neukrepanju postajajo vedno bolj goste, listi začnejo spreminjati barvo in se sušiti, ob močnem napadu pa se celotni listi in nato tudi celotne rastline posušijo. Opisujemo seveda belo in rdečo listno pegavost jagod. Obema boleznima je skupno to, da sta pogostejši in se hitro širita predvsem v bolj vlažnih letih.

Bela listna pegavost jagod (Mycosphaerella fragariae)

Napad glive prepoznamo po pegah, ki se pojavijo na listih. Te so rdeče barve ter drobne in okrogle oblike. Pege se postopoma večajo in postanejo belkasto sive z rdečimi obrobami v velikosti od 1 do 3 mm. Zaradi vlage v zraku, ki razvoj bolezni še pospešuje, se pege združujejo, zaradi česar se lahko listje tudi posuši. Ob močnem napadu lahko pege opazimo celo na listnih in cvetnih pecljih ter čašnih listih. Gliva ima dve obliki poletnih trosov. Navadno se bolezen pojavi že po tem, ko smo plodove obrali. Čez zimo se gliva ohrani na tkivih jagod, na odmrlem listju. Gliva se v deževnem vremenu hitro širi s trosi. Med ukrepe, kako omejiti glivo, sodi prav gotovo primerna razdalja sajenja jagod, da se ne zadržuje odvečna vlaga v nasadu. Drugi pomemben ukrep je še, da odmrle dele rastline redno odstranjujemo iz nasada.

Rdeča listna pegavost jagod (Diplocarpon earliana)

Pege so pri tej bolezni rdeče barve in nepravilnih oblik v velikosti od 1 do 5 mm. Sredina pege ob napredovanju bolezni porjavi, pege se med seboj združujejo in listje se začne sušiti, tako da so listni robovi zavihani navzgor. Prav tako lahko pege opazimo na listnih in cvetnih pecljih ter na čašnih listih. Gliva se širi s poletnimi trosi, največkrat so okuženi starejši listi, zato bi jih bilo najbolje odstraniti in po možnosti sežgati. Gliva se hitro širi v vlažnem vremenu, torej je tudi pri tej bolezni pomembna primerna razdalja sajenja.

- Oglas -

Ob pojavu pege na listih jagod čim prej ukrepamo. Rastline jagod poškropimo, večkrat zaporedoma v razmiku dveh dni, s pripravkom iz jabolčnega kisa.

Pripravek iz jabolčnega kisa

Pripravek iz jabolčnega kisa naredimo tako, da veliko žlico 5-odstotnega jabolčnega kisa zmešamo s 3 l vode. S pripravkom nato poškropimo po rastlinah. Oboleli listi jagod sicer ne bodo ozdraveli, bomo pa spremembe opazili na mladih, novih listih, ki bodo zrasli in bodo brez značilnih peg. Poškodb na starih listih, ki so nastale zaradi glive, ne moremo popraviti, vplivamo pa na nadaljnji razvoj glive in pojav bolezni. Škropljenje s pripravkom iz kisa je treba večkrat ponoviti. Pripravek pomaga tudi proti pegavosti na vrtnicah.

Breskev

Veliko ljubiteljev sadnega drevja si je na svojih vrtovih tudi v notranjosti države (in celo v severnejših hladnejših delih) posadilo drevo breskve. Opozoriti moramo, da niso vse lege v Sloveniji primerne za gojenje breskev. Nizke lege, kjer je pogosta pozeba, težka mokra ter nezračna tla in senčni predeli niso primerni za breskve. Pogoste pozebe, slaba rast in rodnost ter kratka življenjska doba so dejstva, ki narekujejo, da je v takih primerih bolje posaditi kakšno drugo sadno vrsto kot pa vztrajati pri breskvah. Odpornih sort proti breskovi kodravosti (Taphrina deformans) med sortami ni, so pa razlike v odpornosti med sortami. Namesto breskve lahko sadimo odpornejše breskove sejance, vinogradniške breskve. Breskova kodravost je sicer bolezen, ki v nasadih zahteva redno zatiranje. Ko listi začnejo odganjati, opazimo, da so le-ti namehurjeni, skodrani, skratka izmaličeni. Listi so odebeljeni, mesnati in obenem krhki ter se radi lomijo. Obarvani so rumeno zelenkasto ali rdečkasto.

Na okuženih listih se pozneje pojavi belkasto siv žametast puh. Sčasoma listi porjavijo, nato se posušijo in odpadejo. Obolele breskve ostanejo brez listja še pred poletjem. Rastlina odžene novo listje in vsa zgodba se ponovi. Na plodovih opazimo napad bolezni kot svetlo zelene ali rdečkaste izbokline ali bradavice. Posledice te bolezni so vidne šele pozneje, saj imajo take rastline slabši in nekakovosten pridelek, drevesa rada prizadene pozeba, saj les ne dozori. Tudi cvetni nastavek za naslednje leto je slabši. Po nekajkratnem napadu sledi tudi propad drevesa, saj se le-to izčrpa. Okužbe so pogoste spomladi, ko je veliko padavin. Gliva prezimi v brstih in vejicah in zgodaj spomladi vzkali v posebne brstiče, ki okužijo komaj opazne lističe. Ko se brsti napenjajo, je treba opraviti prvo škropljenje. Škropljenje je treba večkrat ponoviti. Pojavnost bolezni in močne napade poskušamo zmanjševati s pripravkom iz sode bikarbone. Gliva poleg breskve napada tudi nektarine in mandljevec.

Pripravek iz sode bikarbone

Za vse, ki še ne poznajo pripravka iz sode bikarbone, naj omenimo, da zatira plesni, glive, pomaga proti pegavosti, škrlupu. Če ga potresemo po mravljišču, bo po nekaj dneh le-to uničeno. Če ga uporabimo na listih rastlin, deluje kot neugodno okolje za uši in razvoj plesni. S škropivom iz sode bikarbone lahko škropimo vse rastline: vrtnine, sadna drevesa, cvetlice … Škropimo ob večerih.

Škropivo iz sode bikarbone

Pripravimo ga tako, da 1 jušno žlico sode bikarbone zmešamo v 5 l vode. Raztopini dodamo tudi 1–2 jušni žlici olja (lahko kateregakoli jedilnega olja). Olje ima v škropivu funkcijo lepila, saj pomaga, da se soda bikarbona ne izpere ob jutranji rosi oziroma se prilepi na liste. Ob bolj deževnem vremenu je bolje dati še kakšno žlico olja več, ob suhem in sončnem pa lahko zmanjšamo količino na 1 žlico. Raztopini lahko dodamo tudi 2 jušni žlici ekološkega tekočega mila. Milo ima funkcijo topila, saj razprši olje po vsej količini vode, v nasprotnem primeru namreč oljni madež samo plava na vrhu vode. Dodatni učinek mila je tudi, da se soda bikarbona in olje lepše razlijeta po vsej površini lista. Če je v vodi milo, se kapljice razlijejo, drugače pa ostanejo samo kot kapljice. Pred uporabo vse sestavine med seboj dobro premešamo.

NAJNOVEJŠE

Spletna stran za pravilno delovanje uporablja piškotke. Z uporabo spletne strani se strinjate z z uporabo piškotkov in splošnimi pogoji poslovanja. Podrobne informacije o uporabi piškotkov na tej spletni strani so na voljo s klikom na nastavitve .
V redu
Več ×
×