Okrepite imunski sistem z zeliščnimi pripravki

Bene Behrič, Zeliščar
-
0
Okrepite imunski sistem z zeliščnimi pripravki

Imunski sistem sestavljajo celice in organi, ki nadzorujejo telo in ga varujejo pred škodljivimi zunanjimi dejavniki in prav tako nas ščitijo pred nekaterimi lastnimi mehanizmi. Imunski sistem prepozna mikroorganizme, ki vdrejo v naše telo, kot so virusi, bakterije in zajedavci. Osnovna naloga imunskega sistema je, da prepreči vdor mikroorganizmov v naše telo in tudi te, ki vseeno uspejo prelisičiti imunski sistem, jih uspešno uniči.

Mikroorganizmi nam lahko povzročajo različna prehladna, gripozna obolenja, diareje … Najbolje se proti mikrobom borimo z dobro fizično kondicijo in psihičnim zdravjem. A vendar nam pri lajšanju težav, povezanih z mikrobi, olajšajo rastline, ki so dobro preučene in učinkovite. Zdravilne rastline delujejo tako, da spodbujajo delovanje imunskega sistema. Najbolj znana rastlina je ameriški slamnik, ki ga uporabljamo predvsem za preprečevanje in zdravljenje okužb zgornjih dihalnih poti. Za krepitev imunskega sistema poznamo več rastlin: ameriški slamnik, kapucinko, rožni koren, japonski dresnik, ginseng, bela omela, šipek … To je skupina rastlin, ki delujejo na imunski sistem, poleg tega pa tudi na naše psihofizične sposobnosti.

Kapucinka izvira iz Andov. Kapucinko so v 17. stoletju iz Južne Amerike prinesli v Evropo, kjer jih je najprej služila za okrasno rastlino v samostanskih vrtovih. Cenili pa so jo tudi Indijanci, ki so jo uporabljali predvsem za razkuževanje gnojnih ran in sveže liste so uživali pri kašlju in boleznih dihal. V 20. stoletju pa je kapucinka kot ena izmed sestavin dodana mnogim pripravkom, in sicer zaradi antiseptičnega, antibiotičnega in protiglivičnega delovanja. Kapucinka vsebuje vitamin C, smole, pektin, tanine in različne hidrate. Ima pa učinek tudi na dihala, saj olajša izkašljevanje sluzi, pomirja dražeč kašelj in pomaga pri gripoznih obolenjih.

Listi kapucinke vsebujejo gorčičine glikozide, iz katerih z razgradnjo nastane benzilgorčično olje, ki ima antibiotično delovanje in tako se s kapucinko uspešno borimo proti bakterijam in njihovim razmnoževanjem. Prav zaradi prejšnje trditve se kapucinko priporoča pri katarjih zgornjih dihalnih poti, vnetjih sečnih poti in vnetjih žrela in sinusov, vnetjih pljuč, pri bronhitisu in astmi. Blagodejno pa deluje tudi na ustno votlino, saj razkuži in omili vnetje dlesni in sluznice. Kapucinka pa je predvsem znana po krepitvi imunskega sistema (krepi odpornost organizma) in prav tako čisti kri. Mnogokrat jo uporabljamo kot preventivno sredstvo proti prehladu.

Kapucinkina solata

Potrebujemo:

  • 40–50 g svežih listov kapucinke
  • 1 žlico olivnega olja
  • 1 žlico limoninega soka
  • sol in poper

Priprava in uživanje: Zdrobljene liste kapucinke začinimo s soljo in poprom, dodamo olivno olje in limonin sok. Solato uživamo 1–2-krat na dan.

Ameriški slamnik je dobil latinsko ime po grškem izrazu za ježa, saj osrednji del cveta zelo spominja nanj. Ameriški slamnik zaradi svoje sestave ugodno deluje na krepitev organizma, saj vsebuje fenolne spojine, ki delujejo kot antioksidanti, alkilamide in polisaharide, ki so med najbolj raziskanimi snovmi in spodbujajo aktivnost naših belih krvnih celic. Ameriški slamnik ima blago antibiotično delovanje, zato ga dodajamo različnim čajnim mešanicam.

Bela omela prav tako krepi imunski sistem. Bog naj bi obsodil belo omelo na življenje parazita, ker je iz njenega lesa bil narejen križ Kristusa. Različne zgodbe so prenesli Kelti in Germani. Za čarovnike je bila to sveta rastlina in ker je bil tudi hrast svet, so ju združili in nastala je zgodba o omeli s hrasta. Omela le redko zajeda hrast in če so naključno  našli hrast in na njem omelo je sledilo veliko praznovanje in veselje. Bela omela je pomenila novo življenje, saj je bela omela imela moč in v najhujši zimi razvila plod in semena.

Pospešuje pa cirkulacijo krvi, krepi krvne žile, preprečuje neelastičnost žil, širi krvne žile in na ta način zmanjša previsok krvi tlak, pomaga proti aterosklerozi. Izboljša storilnost in deluje na dobro počutje, saj spodbuja proizvodnjo hormona sreče (beta-endorfina). Vpliva na tegobe današnjega sveta, kot so stres, nervoza, razdražljivost, nemir in depresiji. Pri jemanju bele omele velja opozorilo, da se pripravkov ne jemlje dolgo časa in se uživa samo v priporočenih količinah, le tako ne bo prišlo do stranskih učinkov. Strupene so predvsem jagode (plodovi) bele omele, povzročajo želodčne težave. 

V času nosečnosti in dojenja se ne uporabljajo pripravki iz bele omele. Januarja odrežemo belo omelo z drevesa in posušimo. Čez leto kuhamo čaj, ki ga pripravimo tako, da v vrelo vodo damo posušene liste bele omele.

Bela omela tinktura

Tinktura bele omele

Potrebujemo: 60 g bele omele, 2 dl 70 % alkohola, 1 dl destilirane vode. Sesekljano suho belo omelo damo v steklenico in dodamo alkohol in destilirano vodo. Steklenico dobro zapremo in dobro pretresemo. Ko odstoji 10 dni na toplem mestu, vsak dan večkrat pretresemo, po 10 dneh precedimo ter shranimo v suhem in temnem, hladnem prostoru. Uživamo 2–3-krat na dan po 30–40 kapljic tinkture v malo vode, pred jedjo.

Prašek bele omele

Dobro posušene in zdrobljene liste bele omele moramo zmleti v droben prah. Vzemite 2–3-krat na dan za noževo konico praška, pomešanega z vodo ali mlekom.

Med z belo omelo

Potrebujemo: 3 žlice praška bele omele in 1 kg kakovostnega medu. Prašek po zgoraj navedeni recepturi umešamo v med in uživamo mešanico 2-krat na dan po 1 žlico medu z malo tople vode, zjutraj na prazen želodec ali zvečer pred spanjem.

Šipek so priporočali že v srednjem veku pri pljučnih in drugih nalezljivih obolenjih. Velike količine vitamina C so vplivale na hitrejše okrevanje in izboljšale odpornost proti novim okužbam. Šipek deluje blago diuretično, pospešuje odvajanje vode. Je pomemben vir vitamina C. Zaradi vitamina C šipkov čaj krepi imunski sistem, krepi se odpornost telesa proti prehladu in gripi.

Med vsemi gozdnimi plodovi vsebuje največ vitamina C, a z meseci, ki se oddaljujejo od časa obiranja, se količina vitamina C zmanjšuje, pa vendarle proti koncu leta še četrtina vitamina C obstane. Šipkovi plodovi vsebujejo še vitamin B1, ki zvišuje koncentracijo, proti stresu dobro deluje vitamin B2, vitamin E pa deluje kot antioksidant.

Čajna mešanica za imunski sistem

Čajna mešanica za imunski sistem

Potrebujemo:

  • 25 g šipka
  • 25 g lipovih cvetov
  • 15 g pomarančne lupinice
  • 15 g bezgovih cvetov

Vse sestavine zmešamo in prelijemo z vrelo vodo (zvrhano žlico za ¼ vode). Pustimo pokrito stati 10 minut. Odcedimo in sladkamo.. 2–3-krat dnevno pijemo vroč čaj. Čaj iz posušenega šipka okrepi imunski sistem in vsebuje veliko vitamina C. Redči tudi sluz in sprošča krče.

Japonski dresnik pa so prinesli v Evropo iz Azije kot lepo okrasno rastlino. V Aziji ima status božanstva v tradicionalni medicini. Sicer pa japonski dresnik velja za močno rastlino, tako v smislu dolgotrajnega iztrebljanja kot seveda učinkovite moč rastline pri mnogih zdravstvenih težavah. Japonski dresnik velja kot pravi vir energije, vitamina A in C, kalija, mangana, cinka in številnih fenolnih spojin, ki delujejo kot antioksidanti. Uporabimo jo lahko za zniževanje holesterola, zaviranje staranja, delovanje proti kronični utrujenosti, zniževanje pritiska, za krepitev imunskega sistema …

To užitno rastlino z veliko vsebnostjo antioksidantov in okusom po rabarbari je mogoče uporabiti kot divjo hrano (najboljša je z umešanimi jajci). Za prehrano so uporabni le mladi poganjki do višine 20 centimetrov. Ostali deli imajo veliko oksalne kisline in so zelo vlaknati, zato bi jih lahko uporabljali za gradnjo, izolacijo, oblikovanje ali za oblačila, saj je podoben bambusu, konoplji in lanu. Mlade poganjke dresnika se uživa kot beluše, lahko pa v receptih nadomesti rabarbaro, saj ima rahlo kiselkast okus. V Aziji pa uporabljajo korenike dresnika za pripravo čaja Itadori, ki v prevodu iz japonskega jezika pomeni dobro počutje.

Čajna mešanica za krepitev imunskega sistema:

  • 10 g tavžentrože
  • 15 g dišeče perle
  • 30 g mleta šipkova semena
  • 10 g poprove mete
  • 15 g kapucinkinih cvetov

Vse sestavine zmešamo in prelijemo z vrelo vodo (zvrhano žlico za ¼ vode). Pustimo pokrito stati 10 minut. Odcedimo in po potrebi sladkamo. 2–3-krat dnevno pijemo vroč čaj po požirkih.

Ali se v vrbovem lubju skriva najučinkovitejše protivirusno zdravilo doslej?

Karmen Jordan
-
0
Ali se v vrbovem lubju skriva najučinkovitejše protivirusno zdravilo doslej?

Upravičeno lahko domnevamo, da narava skriva ogromno zdravilnih učinkovin, ki še niso bile odkrite oziroma ustrezno uporabljene. Tudi sodobna znanstvena odkritja se namreč pogosto navdihujejo v naravi. Eno izmed najnovejših je povezano s protivirusnim potencialom snovi v vrbovem lubju …

Prelomno odkritje, povezano s protivirusnimi učinki vrbovega lubja

Vrbovo lubje je v naravnem zdravilstvu zelo cenjeno. Ljudje so že pred več stoletji odkrili, da lahko snovi, ki se skrivajo v vrbovem lubju, pomagajo pri blaženju bolečine in vnetij. Za protivnetne učinke vrbovega lubja je v največji meri zaslužen salicin, katerega odkritje je bilo zelo pomembno za razvoj aspirina (acetilsalicilna kislina).

Protivirusno učinkovanje izvlečkov vrbovega lubja ni povsem novo odkritje. Raziskovalci so namreč že pred časom ugotovili, da so lahko ti izvlečki zelo učinkoviti pri uničevanju enterovirusov. To odkritje je bilo zelo pomembno, saj vsaj za zdaj še ni na voljo zdravil, potrjenih za klinično uporabo, katerih neposredna tarča bi bila omenjena skupina virusov. Najnovejše odkritje, ki je bilo predstavljeno v študiji, objavljeni v znanstveni reviji Frontiers in Microbiology, je kljub temu prelomno. Raziskovalci so namreč odkrili, da izvlečki vrbovega lubja niso učinkoviti samo v boju z enterovirusi, ampak lahko pomagajo tudi pri uničevanju številnih drugih virusov s precej različnimi zgradbami.

Izvleček preizkušen na več virusih

Raziskovalci so do izvlečka prišli tako, da so vrbovo lubje zmleli in namočili v vročo vodo, nato pa so mešanico precedili. Sledil je preizkus učinkovitosti pri uničevanju virusov. Mešanico so dodali celicam, okuženim z enterovirusi, in sicer s coxsackievirusom A ali coxsackievirusom B (oba virusa spadata med enteroviruse), celicam, okuženim s sezonskimi koronavirusi, in celicam, okuženim z virusom SARS-CoV-2. Raziskovalce je zanimalo, kako hitro bo izvleček vrbovega lubja vplival na okužene celice in kako uspešno bo zavrl aktivnost virusov.

Zdravilne učinkovine v vrbovem lubju

Učinkovitost v boju z različnimi tipi virusov

Učinkovito protivirusno delovanje izvlečka vrbovega lubja je bilo zaznano pri vseh virusih, ki so bili testirani. Kot se zdi, je izvleček vplival na zunanjo plast oziroma površino virusov in s tem zavrl širjenje okužbe, vendar znanstveniki za zdaj še ne razumejo povsem natančno mehanizma v ozadju protivirusnih učinkov. Zdi se, da se je način učinkovanja razlikoval od virusa do virusa in da je bil odvisen od strukture virusov. Nekateri virusi – na primer tisti, ki spadajo med koronaviruse – so obdani z ovojnico, ki med prenosom ščiti genetski material. Raziskovalci na podlagi opažanj sklepajo, da je izvleček vrbovega lubja razgradil koronaviruse, medtem ko je pri tistih brez ovojnice preprečil nadaljnje razmnoževanje.

Čeprav se je mehanizem v ozadju razlikoval, so bili pri vseh virusih, ki so bili uporabljeni, zaznani primerljivi protivirusni učinki. Učinkovitost izvlečka vrbovega lubja pri uničevanju virusov z zaščitno ovojnico je bila podobna kot učinkovitost pri uničevanju virusov brez zaščitne ovojnice.

Prizadevanja za izolacijo ključnih protivirusnih učinkovin

Del eksperimenta je bila tudi analiza kemijske zgradbe izvlečka vrbovega lubja. Znanstveniki so namreč poskušali ugotoviti, katere spojine so zaslužne za protivirusne učinke izvlečka, saj gre za pomemben korak pri razvoju novih zdravil. Za zdaj se jim sicer še ni uspelo dokopati do odgovora, vendar so izsledki študije odlična osnova za nadaljnje raziskave. Avtorji študije se trenutno ukvarjajo s frakcioniranjem in identificiranjem bioaktivnih molekul v izvlečku vrbovega lubja, čemur bo sledila natančna analiza izoliranih molekul. Uporaba izoliranih molekul, ki jih nameravajo raziskovalci preizkusiti na večjem številu virusov, bo olajšala razumevanje mehanizmov v ozadju protivirusnega delovanja. Ekipa je prepričana, da bodo njihova odkritja zelo pomembna pri spopadanju z izbruhi novih virusov.

Osupljivo učinkovito novo zdravilo proti povišanemu krvnemu tlaku

Karmen Jordan
-
0
Osupljivo učinkovito novo zdravilo proti povišanemu krvnemu tlaku

Nenadzorovana hipertenzija lahko privede do resnih zapletov. Kronično povišan krvni tlak lahko poveča tveganje za kap, odpoved srca in atrijsko fibrilacijo. Poleg tega pa je bilo pri osebah s hipertenzijo zaznano tudi povečano tveganje za težave z ledvicami, metabolični sindrom, demenco in težave z vidom. Po nekaterih podatkih kar približno 70 odstotkov ljudi, ki jim zdravniki predpišejo zdravila proti povišanemu krvnemu tlaku, zdravil ne jemlje ali pa jih ne jemlje v skladu z navodili. Novo zdravilo, namenjeno ljudem s hipertenzijo, je zato izjemno pomemben dosežek. Kot so pokazali rezultati druge faze kliničnega testiranja, ki so bili pred nedavnim predstavljeni na konferenci Ameriškega združenja za srce, lahko namreč en sam odmerek zdravila, ki vsebuje učinkovino, imenovano zilebesiran, pri uravnavanju krvnega tlaka pomaga tudi do pol leta.

Tveganja se zdijo abstraktna in oddaljena, kar je krivo za nedoslednost pri uporabi zdravil

Hipertenzija ali povišan krvni tlak naj bi bil značilen za kar približno 1 milijardo ljudi po svetu, torej za več kot eno osmino prebivalstva. Hipertenzija se praviloma uravnava tako s spremembami vsakodnevnih navad (bolj zdrava prehrana, redno gibanje itn.) kot z zdravili. Kot omenjeno, rezultati predhodnih raziskav kažejo, da ogromno ljudi zdravil proti hipertenziji ne uporablja v skladu z navodili, številni pa njihovo uporabo celo povsem opustijo. Na voljo je sicer ogromno zdravil za uravnavanje povišanega krvnega tlaka, vendar je treba večino izmed njih jemati vsak dan ali celo večkrat dnevno. Eden od glavnih razlogov za nedoslednost pri uporabi zdravil proti hipertenziji je povezan z dejstvom, da morajo ljudje, ki jim zdravniki predpišejo tovrstna zdravila, nemalokrat uporabljati veliko drugih zdravil.

Zaradi nepazljivosti oziroma pozabljivosti lahko začnejo hitro preskakovati predvidene odmerke, kar lahko privede do že omenjenih zapletov, ki so značilni za kronično povišan krvni tlak. Podobna težava se lahko sicer pojavlja tudi pri drugih zdravilih, ki jih je treba jemati vsakodnevno in pri katerih učinek ni opazen neposredno po zaužitju. Čeprav se ljudje s kronično povišanim krvnim tlakom pogosto zavedajo, da gre za težavo, ki lahko privede do resnih ateroskleroznih bolezni, imajo nemalokrat občutek, da gre za tveganja, povezana z zelo oddaljeno prihodnostjo. Ker je nevarnost precej abstraktna, ni presenetljivo, da veliko ljudi ni zelo doslednih pri uporabi zdravil za nadzor hipertenzije. Znižanje krvnega tlaka za 10 mmHg se zdi morda na prvi pogled zanemarljivo, vendar lahko že navidezno majhna sprememba občutno zmanjša tveganje za aterosklerozo in sorodne težave.

Novo zdravilo prepreči krčenje arterij in poviševanje krvnega tlaka

Osnovna tarča zilebesirana je hormon angiotenzinogen. Večina tega hormona, ki sodeluje pri uravnavanju krvnega tlaka, se proizvaja v jetrih. Zilebesiran blokira ukaze za proizvodnjo angiotenzinogena, ki bi se sicer pretvoril v snov, imenovano angiotenzin II. Gre za snov, ki povzroča krčenje arterij in poviševanje krvnega tlaka. Angiotenzin II je lahko sicer zelo koristen, toda če ga je v telesu preveč, se krvni tlak pogosto nevarno dvigne, zato je pomembno, da se pri osebah z diagnosticirano hipertenzijo zavre čezmerno sproščanje angiotenzinogena.

V testiranju sodelovale osebe z blažjo do srednje intenzivno obliko hipertenzije

V drugo fazo kliničnega testiranja zilebesirana je bilo vključenih 400 oseb z blažjo do srednje intenzivno obliko hipertenzije (sistolični krvni tlak 135–160 mmHg, povprečna vrednost 142 mmHg). Sodelujoči so bili razdeljeni v več skupin. Nekateri so 150-, 300- ali 600-miligramski odmerek zilebesirana prejeli vsakih šest mesecev, drugi so vsake tri mesece prejeli 300-miligramski odmerek zilebesirana, ena izmed skupin pa je bila kontrolna, kar pomeni, da so prostovoljci iz te skupine prejemali placebo.

En odmerek lahko zadostuje tudi za do 6 mesecev

Po šestih mesecih so raziskovalci ugotovili, da je bila pri tistih, ki so prejemali zilebesiran, verjetnost za znižanje povprečne vrednosti krvnega tlaka v 24-urnem časovnem intervalu merjenja za 20 mmHg ali več, bistveno večja kot pri tistih v kontrolni skupini. Pri tistih, ki so prejemali zilebesiran, je bila obenem zaznana večja verjetnost za povprečno vrednost sistoličnega krvnega tlaka 130 mmHg ali manj tudi po šestih mesecih po prejetju zdravila. To pomeni, da so lahko učinki injiciranja enega samega odmerka zaznavni tudi po več mesecih. Tako gre za resnično revolucionarno učinkovino, ki omogoča nadzor nad krvnim tlakom brez potrebe po vsakodnevni uporabi zdravil.

PMS: 8 odličnih naravnih metod za ublažitev simptomov

Karmen Jordan
-
0
PMS: 8 odličnih naravnih metod za ublažitev simptomov

Predmenstrualni sindrom, bolj znan kot PMS, je lahko zelo subtilen, komaj opazen, po drugi strani pa se lahko v dneh pred bližajočo se menstruacijo pojavijo tudi zelo intenzivni neprijetni simptomi, ki močno ovirajo vsakodnevne aktivnosti. V mislih imamo težave, kot so napihnjenost, krči, zelo občutljive prsi, nemir, težave s spanjem, nihanje razpoloženja, bolečine v mišicah in sklepih, zelo izrazit, neobvladljiv apetit, prebavne motnje, glavoboli, izčrpanost, akne, težave z zbranostjo in povečana občutljivost na dražljaje.

Če se tudi sami pogosto spopadate s precej intenzivno obliko predmenstrualnega sidroma, je dobro vedeti, da so na voljo različne naravne možnosti za blaženje težav …

1. Sončnična semena & indijski oreščki

Magnezij blaži krče in z njimi povezano bolečino, obenem pa pripomore k sprostitvi in k boljšemu spancu. Tako gre za mineral, ki je lahko zelo koristen pri spopadanju s predmenstrualnim sindromom. Pomagate si lahko s prehranskim dopolnilom ali tako, da v dneh pred menstruacijo na jedilnik vključite več živil, bogatih z magnezijem. Namesto običajne malice si lahko na primer privoščite mešanico sončničnih semen in indijskih oreščkov. Obe živili namreč vsebujeta zelo veliko magnezija. Pri tem upoštevajte, da lahko pretiravanje z magnezijem povzroči drisko. Če se predmenstrualni sindrom pri vas pogosto odraža tudi v obliki driske, morate biti pri magneziju posebno previdni, da ne presežete priporočene količine.

2. Svetlinovo olje

Pri blaženju simptomov PMS-a si lahko pomagate tudi s svetlinovim oljem, ki je med drugim zelo učinkovito pri težavah z zelo občutljivimi prsmi. Pri tem upoštevajte, da se učinki svetlinovega olja praviloma pokažejo šele po nekaj tednih redne uporabe, zato bodite potrpežljivi. Namesto za olje se lahko odločite tudi za kapsule z izvlečki svetlina.

Svetlinovo olje

3. Zmerna telesna aktivnost

Zaradi utrujenosti, napihnjenosti, bolečin in drugih simptomov, značilnih za PMS, se telesna aktivnost v dneh pred menstruacijo ne zdi najbolj vabljiva. Toda če boste zbrali moč za vadbo, se boste na koncu počutili precej bolje, saj lahko zmerna telesna aktivnost ublaži simptome PMS-a. Dobra izbira sta na primer hitra hoja in joga.

4. Smuti iz zelenolistne zelenjave, suhega sadja in citrusov

Poskrbite, da bo imelo telo na voljo dovolj železa, posebno če so vaše menstruacije običajno zelo močne. Idealen napitek za obdobje neposredno pred menstruacijo je smuti, pripravljen iz različnih vrst zelenolistne zelenjave, suhega sadja in citrusov. Tako zelenolistna zelenjava kot suho sadje spadata med odlične vire železa. Limone, pomaranče in drugi citrusi pa vsebujejo veliko vitamina C, ki je nujen za to, da lahko telo čim bolje izkoristi železo. Kombinacija vitamina C in bioflavonoidov v citrusih je obenem koristna za krepitev žil maternice. S tem se zmanjša tveganje za poškodbe žil ter za dolgotrajne in zelo močne krvavitve.

5. Olje iz semen črnega ribeza

Podobno kot olje, ki se pridobiva iz svetlinovih semen, je tudi olje iz semen črnega ribeza odličen vir gamalinolenske kisline, ki je koristna za uravnavanje hormonov in za preprečevanje napihnjenosti zaradi čezmernega zadrževanja vode v telesu. Uživanje olja iz semen črnega ribeza je koristno tako pred kot med menstruacijo.

Melisin čaj

6. Melisin čaj

Ena izmed najboljših naravnih metod za umiritev je pitje melisinega čaja. Če ste v dneh pred menstruacijo pogosto nadpovprečno nemirni in nagnjeni k izbruhom jeze ali če je ena izmed težav, ki jih pri vas povzroča PMS, nespečnost, vam priporočamo, da si večkrat dnevno pripravite skodelico melisinega čaja, ki vam lahko pomaga tudi med menstruacijo, saj poskrbi za ublažitev menstrualnih krčev.

7. Cink

Med izjemno koristne minerale za blaženje simptomov, značilnih za predmenstrualni sindrom, spada tudi cink. Ta lahko pomaga ublažiti napihnjenost, krče in druge težave, ki se pogosto pojavljajo v dneh pred bližajočo se menstruacijo.

8. Masaža trebuha z eteričnim oljem majarona

Rastlinskemu olju po izbiri (na primer olivnemu) dodajte nekaj kapljic eteričnega olja majarona in mešanico uporabite za nežno masažo trebuha. To bo poskrbelo za prijetno topel občutek in za sprostitev napetosti.

13 izvirnih idej za uporabo trdega mila v gospodinjstvu

Karmen Jordan
-
0
13 izvirnih idej za uporabo trdega mila v gospodinjstvu

Večina ljudi ne ve, kako vsestransko uporabno je lahko navadno trdo milo. Tudi če za umivanje rok raje uporabljate tekoče milo, je dobro, da imate vedno na zalogi tudi nekaj kosov trdega mila. Tako boste lahko hitro in preprosto rešili najrazličnejše vsakodnevne težave v gospodinjstvu …

1. Osvežitev zatohlih omar in predalov

Preden milo uporabite za umivanje rok, lahko z njegovo pomočjo osvežite omare, predale, kovčke ipd. Milo najprej odvijte in ga zavijte v tanek kos blaga. Tkanino zavežite in milo položite na izbrano mesto. To bo preprečilo/odpravilo zatohel vonj oblačil. Kos odišavljenega trdega mila, zavitega v tanko krpo, lahko čez noč pustite tudi v čevljih. To poskrbi za hitro nevtralizacijo neprijetnih vonjav.

2. Naravni osvežilec za avto

Milo sicer ne zadošča za osvežitev večjih prostorov, vendar je lahko zelo učinkovito v avtu. Tako vam ne bo treba kupovati smrečic in umetnih dišav, ki so pogosto krive za glavobole in slabost med vožnjo. Če boste za osvežitev zraka v notranjosti avtomobila uporabili odišavljeno trdo milo, bo vonj precej bolj naraven oziroma manj intenziven, vendar še vedno dovolj močan, da prekrije neprijetne vonjave.

3. Nič več škripajočih ter zatikajočih se predalov in vrat

Zatikanje in škripanje vrat, predalov ipd. sta zelo pogosti težavi, posebno v domovih z malce starejšo opremo, vendar pa si lahko na srečo pomagate s čisto navadnim trdim milom. Po problematičnih območjih preprosto podrgnite s koščkom mila in težava bo rešena.

4. Stene brez luknjic

Ste se odločili umakniti/prestaviti sliko, ki je visela na steni, zdaj pa vas moti luknja na steni, ki je ostala po odstranitvi žebljička? Za začasno prekrivanje luknjice ne potrebujete posebnega materiala. Luknjico lahko  zapolnite kar z milom, ki se ujema z barvo stene.

5. Zaščita ogledal med beljenjem

Pozabite na zamudno lepljenje zaščitnih trakov. Preden se lotite pleskanja kopalnice, robove ogledala premažite z milom. Tako boste lahko po pleskanju zlahka odstranili morebitne ostanke barve. Podobno metodo lahko uporabite tudi za zaščito ogledal v drugih prostorih, steklenih vrat itn.

Uporaba trdega mila

6. Lažje odklepanje in zaklepanje vrat

Ali med odklepanjem in zaklepanjem vrat vedno težje obrnete ključ? Ne čakajte, da nekega dne obtičite pred zaklenjenimi vrati. Ključ čim prej premažite z milom in ga vstavite v ključavnico, nato pa vrata nekajkrat zaklenite in odklenite.

7. Pomoč pri odpiranju zadrge

S pomočjo koščka mila lahko rešite tudi težave z zadrgo, ki se je zataknila. Če boste po zadrgi podrgnili z milom, bo to poskrbelo za bistveno lažje zapiranje in odpiranje zadrge.

8. Zaščita pohištva pred hišnimi ljubljenčki

Hišne živali se pogosto precej težko uprejo grizenju pohištva, vendar pa jih lahko tega na srečo odvadite. Tudi pri tem si lahko pomagate z milom, s katerim premažite spodnje robove pohištva, noge miz in stolov ter druge izpostavljene dele opreme.

9. Odstranjevanje trdovratnih madežev

Za odstranjevanje trdovratnih madežev, ki so posledica blata, maščobe itn., ne potrebujete nujno agresivnih sredstev. Priporočamo vam, da se poskušate madežev najprej znebiti s pomočjo trdega mila. Madeže preprosto zdrgnite z milom, nato pa oblačila operite v pralnem stroju.

10. Poslovite se od zarošenih ogledal

Ogledalo v kopalnici najprej osušite, nato pa po njem nežno podrgnite s trdim milom. Morebitne sledove mila odstranite s suho krpo. Ta postopek prepreči rošenje ogledala med tuširanjem z vročo vodo.

11. Zaščita nohtov med delom na vrtu

Če pri roki nimate zaščitnih rokavic ali če bi vas med delom ovirale, lahko s pomočjo trdega mila preprečite tudi kopičenje umazanije za nohti. Preden se odpravite na vrt, preprosto zapičite nohte v kos mila.

12. Lažje šivanje

Trdo milo je odlično za shranjevanje šivank. Zavijte ga v kos blaga in ga uporabite namesto klasične blazinice za šivanke. Tako bodo šivanke med šivanjem precej lažje spolzele skozi blago.

13. Pomoč pri čiščenju loncev

Zažgano umazanijo na dnu litoželezne ali aluminijaste ponve boste odstranili precej lažje, če boste dno prekrili s koščki vlažnega mila in vse skupaj malce segreli. Tako ne bo potrebno pretirano intenzivno drgnjenje.

Preberite tudi: Izdelava mila: Naredite si svoje eko milo

Najboljša eterična olja za možgane

Karmen Jordan
-
0
Najboljša eterična olja za možgane

Zdrava prehrana, vaje za krepitev kognitivnih funkcij in redna telesna aktivnost zagotovo spadajo med najpomembnejše navade za ohranjanje možganov v dobri formi. Ko poskrbite za temelje, pa lahko pridejo na vrsto še drobni detajli, s pomočjo katerih je mogoče še nekoliko okrepiti kognitivne funkcije in poskrbeti za dodatno zaščito možganov pred različnimi zapleti. Ena od tovrstnih možnosti je aromaterapija.

Relativno malo ljudi ve, da je najmočnejši čut pri človeku voh. Če upoštevamo ta podatek, postane hitro jasno, zakaj je lahko aromaterapija tako koristna. Vonji, ki jih zaznavamo, lahko pomembno vplivajo na možgane. Olfaktorni bulbus, ki je del limbičnega sistema, je neposredno povezan z deli možganov, ki so odgovorni za procesiranje čustev in učenje. S premišljeno izbiro eteričnih olj lahko tako svojim možganom pomagate pri spopadanju z najrazličnejšimi izzivi.

1. Eterično olje limone

Aromaterapija z eteričnim oljem limone lahko zelo hitro prežene brezvoljnost oziroma slabo razpoloženje. Gre za eterično olje, ki učinkuje rahlo poživljajoče. Možganom zagotovi zagon za spopadanje z novimi izzivi, obenem pa pomaga pri tem, da se lažje osredotočimo na nalogo, ki je pred nami. Eterično olje limone je lahko zato zelo koristno tudi za ljudi, ki se spopadajo z motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD).

2. Eterično olje rožmarina

Slab spomin in nezbranost sta lahko znak resnejših težav – ali pa zgolj simptom malce bolj stresnega obdobja. Če so težave relativno blage, si lahko med drugim pomagate z eteričnim oljem rožmarina, saj gre za eterično olje, ki učinkuje kot kognitivni stimulans. Tako lahko pripomore k boljšemu spominu in k temu, da se boste lažje zbrali. Najkoristnejša spojina v eteričnem olju rožmarina se imenuje 1,8-cineol oziroma evkaliptol.

Ker lahko eterično olje spodbudi možgansko valovanje, gre za koristen del preventive za zaščito pred nevrodegenerativnimi boleznimi. Aromaterapija z eteričnim oljem rožmarina lahko med drugim zmanjša tudi tveganje za Alzheimerjevo bolezen. Posebno pa koristna je lahko za krepitev t. i. prospektivnega spomina, tj. sposobnosti, da se spomnimo bližajočih se dogodkov in da izvršimo, kar moramo ali kar smo obljubili, da bomo.

3. Eterično olje sivke

Medtem ko eterično olje rožmarina učinkuje poživljajoče, je sivka pomirjajoča, zato se aromaterapija z eteričnim oljem sivke priporoča takrat, ko imate občutek, da bodo vaši možgani pregoreli, zato si želite predvsem umiritve. Vonj sivke pomaga pri tem, da živčni sistem preide v parasimpatično stanje, za katerega so značilni umirjen srčni utrip, počasno dihanje ter prebava in skladiščenje hrane.

V parasimpatičnem stanju smo torej precej bolj sproščeni. Odzivi sicer niso tako hitri, vendar lahko na naloge, pred katerimi se znajdemo, pogledamo bolj umirjeno, posledično pa lažje najdemo najustreznejšo rešitev. Aromaterapija z eteričnim olje sivke je lahko obenem odlična naravna pomoč pri spopadanju z anksioznostjo. Spodbujala naj bi možgansko delovanje s frekvenco theta (8–13 Hz), kar pomeni, da vam lahko pomaga tudi pri tem, da lažje zaspite.

4. Eterično olje cimeta

Koncentriran vonj cimeta je izjemno koristna naravna pomoč pri izčrpanosti oziroma pri občutku »možganske megle«. Zbistri misli ter pomaga pri težavah s spominom in zbranostjo. Nekatere raziskave kažejo celo, da lahko cimet upočasni kopičenje škodljivih oblog v možganih in da lahko ublaži vnetja, s čimer se zmanjša tveganje za resnejše kognitivne težave, vključno z Alzheimerjevo boleznijo.

5. Eterično olje poprove mete

Za lažje spopadanje z izčrpanostjo oziroma občutkom izgorelosti je lahko zelo koristno tudi eterično olje poprove mete. Gre za eterično olje, ki stimulira možgane, ne da bi jih pri tem pretirano vznemirilo. Tako lahko pripomore k boljšemu spominu, zbranosti in drugim kognitivnim funkcijam. Posebno koristno je lahko za t. i. retikuarni aktivacijski sistem, ki uravnava prehode med spanjem in budnostjo.

Čezmerna uporaba plastike v kmetijstvu vedno resnejša težava

Karmen Jordan
-
0
Čezmerna uporaba plastike v kmetijstvu vedno resnejša težava

V študiji, ki je bila pred nedavnim objavljena v znanstveni reviji Communications Earth & Environment, strokovnjaki opozarjajo, da postaja uporaba plastike v kmetijstvu vedno večja težava, ki jo je treba čim hitreje zajeziti.

Ena od najnevarnejših posledic čezmerne uporabe plastike v kmetijstvu je povečevanje količine strupenih kemikalij v prsti, zaradi česar je vedno bolj ogroženo tudi človeško zdravje.

Posebno problematični so lahko aditivi ter mikro- in makrodelci plastike

Strupeni aditivi, ki se pogosto uporabljajo pri izdelavi plastičnih izdelkov, ne onesnažujejo samo prsti, ampak tudi pitno vodo in zrak. Poleg teh aditivov so problematični tudi sami delci plastike. Pri tem gre pogosto za zelo majhne oziroma za t. i. mikro- in nanodelce, ki jih ni mogoče opaziti s prostim očesom. Kot je znano, plastika, ki se pridobiva z uporabo nafte, ni biorazgradljiva, kar pomeni, da lahko v naravi ostane zelo dolgo. Počasi se od celote krušijo mikroskopsko majhni delci (mikroplastika), ki nemalokrat dosežejo prehranske verige.

Plastika v kmetijstvu koristna, a nespametno bi bilo zanemariti nevarnosti

Raziskovalci, ki so pripravili uvodoma omenjeno študijo, priznavajo, da ima uporaba plastike v kmetijstvu tudi nemalo koristi, vendar menijo, da teh koristi ne moremo izpostavljati izolirano. Ko govorimo o koristih, je treba vedno upoštevati tudi slabosti oziroma potencialne nevarnosti. Če se izkaže, da so slednje vse prej kot zanemarljive, je nato smiselno iskati boljše rešitve – v tem primeru takšne, ki bodo prijaznejše do okolja, ljudi in živali.

Plastična zastirka

Kako zajeziti uporabo plastike v kmetijstvu?

Avtorji študije se niso ustavili pri kritiki. Ponudili so tudi konkretne alternativne pristope, s pomočjo katerih je mogoče zajeziti težave, ki jih povzroča čezmerna uporaba plastike v kmetijstvu. Menijo, da je potrebna odgovornejša oziroma bolj premišljena uporaba plastike, usmerjena k zmanjšanju porabe plastičnih izdelkov. Tam, kjer se plastiki ni mogoče izogniti, pa je nujno vzpostaviti učinkovitejše sisteme za zbiranje in ponovno uporabo plastike ter implementirati inovativne metode recikliranja. Če je že vnaprej jasno, da to ne bo mogoče, strokovnjaki svetujejo, da se namesto plastike, pridobljene iz nafte, uporabi biorazgradljiva in nestrupena bioplastika.

Spodbuda kmetom, naj razmislijo, kdaj je plastika resnično nujna

Kot omenjeno, strokovnjaki ne zanikajo, da je bila plastika izjemno pomembna za razvoj modernih kmetijskih praks. Izdelki iz plastike danes v kmetijstvu opravljajo številne pomembne naloge. S pomočjo plastike je mogoče med drugim zaščititi prst pred izsuševanjem, poskrbeti za zaščito pred razraščanjem plevela in pred insekti, regulirati temperaturo ter izboljšati absorpcijo hranilnih snovi. Vse to prispeva k uspešnejši rasti rastlin in k obilnejšemu pridelku. Vendar pa se plastika v kmetijstvu žal pogosto uporablja tudi takrat, ko obstajajo boljše alternative. Posledično so kmetijske panoge krive za vse prej kot zanemarljivo količino plastičnih odpadkov.

Ali bi uporaba aditivov v plastičnih izdelkih zahtevala strožjo regulacijo?

Raziskovalci se ne osredotočajo samo na končne uporabnike, ampak posebno pozornost posvečajo postopkom, ki se uporabljajo pri proizvodnji plastike. Prepričani so, da bi moralo biti zakonsko določeno, da se lahko plastiki dodajajo izključno aditivi, ki niso škodljivi za okolje. Trenutno se pri proizvodnji plastike uporablja več kot 10.000 različnih kemikalij. Premik k bolj trajnostni uporabi plastike bi lahko prispeval k varnejšim izdelkom in k bolj transparentnim informacijam o uporabljenih aditivih. Strokovnjaki obenem poudarjajo nujnost trajnostnih inovacij, upoštevanja znanstvenega konsenza in implementacije praks, ki so del t. i. krožnega gospodarstva.

 

 

Vse več staršev otroke uspava s pomočjo melatonina

Karmen Jordan
-
0
Vse več staršev otroke uspava s pomočjo melatonina

Ameriška Uprava za hrano in zdravila (FDA) melatonin že kar nekaj časa klasificira kot prehransko dopolnilo. Uporaba melatonina je zato v Združenih državah Amerike zelo razširjena. Ljudje si z njim pomagajo pri blažjih težavah s spanjem, kot kažejo najnovejši podatki, pa se je v zadnjih letih močno povečalo tudi število otrok, ki jih starši uspavajo s pomočjo melatonina. Nekateri starši melatonin uporabljajo celo pri predšolskih otrocih. V raziskavi, katere izsledki so bili pred nedavnim objavljeni v znanstveni reviji JAMA Pediatrics, je kar 5,6 odstotka staršev otrok, starih 1–4 let, odgovorilo, da so svojega otroka v zadnjem mesecu najmanj enkrat uspavali s pomočjo melatonina.

Analiza odgovorov poskrbela za presenečenje

Podatki predhodnih raziskav, ki so se ukvarjali z uporabo melatonina pri ameriških otrocih in mladostnikih, kažejo, da je v obdobju med letoma 2017 in 2018 melatonin otrokom dajalo samo 1,3 odstotka staršev. Nato pa se je ta odstotek naglo povečal. Strokovnjaki so začeli opažati, da s pomočjo melatonina otroke, ki so sicer zdravi, uspava vedno več ameriških staršev. Prav ta opažanja iz prakse so bila povod za uvodoma omenjeno raziskavo, ki je temeljila na vprašalniku. Analiza vprašalnika, ki ga je izpolnilo 1000 staršev, je pokazala, da se je v petih letih zgodil vse prej kot zanemarljiv preskok.

Tako je kar 18,5 odstotka staršev otrok, starih 5–9 let, priznalo, da so otroku dali melatonin najmanj enkrat v zadnjem mesecu. Pri starostni skupini 10–13 let je bil delež otrok, ki so v zadnjem mesecu najmanj enkrat zaspali s pomočjo melatonina, še nekoliko večji (znašal je 19,4 odstotka). Raziskovalce je presenetil tudi podatek, da so otroci v starostni skupini 5–9 let melatonin v povprečju uporabljali 18 mesecev, v starostni skupini 10–13 let pa 21 mesecev. Uspavanje s pomočjo melatonina torej v precej primerih ni bil izjemen, enkraten dogodek, ampak ponavljajoča se navada. Kot omenjeno, je pri otrocih, starih 1–4 leta, delež staršev, ki so odgovorili, da so svojemu otroku v zadnjem mesecu dali melatonin, predstavljal 5,6 odstotka. Povprečno obdobje uporabe melatonina je bilo tudi pri tej skupini precej dolgo (12 mesecev).

Nevarnost, da se trend razširi tudi k nam?

Raziskovalci sicer opozarjajo, da je šlo za precej majhno študijo, ki ne predstavlja nujno trenda po celotnih Združenih državah Amerike, vendar so rezultati kljub temu precej zaskrbljujoči. Ker je melatonin v ZDA opredeljen kot prehransko dopolnilo, regulacija ni tako stroga kot pri zdravilih. Posledično se na tržišču pojavlja precej izdelkov vprašljive kakovosti. Ena od glavnih težav pri tem je, da informacije na embalaži pogosto niso skladne z dejanskim odmerkom. Tako starši ne morejo biti zares prepričani, kako visok odmerek dajejo otrokom.

Kot se zdi, je v Evropi uporaba melatonina trenutno precej manj razširjena kot v ZDA, toda zagotovo obstaja nevarnost, da trend postopoma doseže tudi evropske države, podobno kot številni drugi trendi – posebno če upoštevamo, da postajajo motnje spanja vedno pogostejše tudi pri otrocih in mladostnikih.

Osnovne informacije o melatoninu in njegovih učinkih

Melatonin je sicer v osnovi hormon, ki ga lahko človeško telo tvori samo. Njegova glavna naloga je uravnavanje ciklov spanja in budnosti. Količina melatonina v telesu se čez dan postopoma povečuje, s čimer se telo pripravlja na spanje. Melatonin ne učinkuje tako kot klasična uspavala. Človeka ne uspava, ampak zaziblje v stanje nekakšne umirjene budnosti, ki omogoča, da lažje zaspimo. Ker vpliv dodajanja melatonina na otroke za zdaj še ni bil natančno raziskan, pediatri uspavanje otrok s pomočjo melatonina praviloma odsvetujejo.

8 negativnih posledic grizenja nohtov

Karmen Jordan
-
0
8 negativnih posledic grizenja nohtov

Kompulzivno grizenje nohtov, za katero se v strokovni literaturi uporablja tudi izraz onihofagija, je precej resnejša težava, kot se morda zdi na prvi pogled. Ta navada ne vpliva samo na estetiko rok, ampak lahko povzroči tudi precej zdravstvenih težav. Posebno izrazit je negativen vpliv na ustno votlino.

Pri grizenju nohtov gre pogosto za nezavedno početje, ki je nemalokrat posledica čustvene stiske. Najpogostejše je sicer pri otrocih in mladostnikih, vendar se s kompulzivnim grizenjem nohtov spopada tudi vse prej kot zanemarljiv delež odraslih. Navada postane pogosto posebno neobvladljiva v stresnih obdobjih. Grizenje nohtov lahko namreč poskrbi za sprostitev napetosti, ki pa je seveda zgolj začasna. Precej bolje je poiskati produktivnejše metode za spopadanje s stresom, ki lahko poskrbijo za dolgotrajno razbremenitev.

Preberite tudi: 9 nasvetov za zdrave, sijoče nohte

V nadaljevanju lahko preverite, kateri so najpogostejše negativne posledice kompulzivnega grizenja nohtov. Tako boste precej lažje razumeli, zakaj gre za navado, ki se je je dobro čim prej znebiti. Pri tem upoštevajte, da je za odpravo navade pogosto potrebna razrešitev primarnega vzroka (če je v ozadju čustvena stiska oziroma stres).

1. Prebavne težave

Med grizenjem nohtov lahko mimogrede pogoltnete košček nohta. To lahko negativno vpliva na prebavni proces. Ena od možnih posledic je čezmerno izločanje želodčne kisline. Grizenje nohtov pa lahko privede tudi do t. i. dispesije oziroma tiščanja v zgornjem delu trebušne votline.

2. Glivične okužbe nohtov

S pogostim grizenjem nohtov se poveča tudi tveganje za onihomikozo, tj. glivično okužbo nohtov. Glivicam namreč zelo ustreza vlažno okolje, ki se ustvari, če so nohti pogosto v stiku s slino. Glivične okužbe so lahko precej trdovratne. Njihovo zdravljenje je zato pogosto dolgotrajno, posebno če se ne zaznajo dovolj zgodaj.

Ogrizeni nohti

3. Zanohtnica

Zanohtnica je težava, ki je sorodna glivičnim okužbam nohtov. Gre za vnetje obnohtnega tkiva, ki ga lahko prav tako povzročajo glivice, med možne krivce za zanohtnico pa spadajo tudi bakterije, predvsem stafilokoki.

4. Obraba zobne sklenine

Kompulzivno grizenje nohtov je lahko nevarno za zobno sklenino. Pri tem se namreč ustvari trenje, posledično pa so možne poškodbe zobne sklenine, pri čemer sta v največji nevarnosti zgornja sekalca. Poškodbe sicer običajno niso zaznavne s prostim očesom, vendar postajajo zobje zaradi njih postopoma vse bolj občutljivi.

5. Karies

Za zobno gnilobo oziroma karies je v osnovi kriva čezmerna razmnožitev bakterij v ustni votlini. Če pogosto grizete nohte, s tem v usta prinašate dodatne bakterije, s čimer se poveča tveganje za karies.

6. Okužbe ustne votline

Čeprav lahko čezmerna razmnožitev bakterij privede do zobne gnilobe, sama prisotnost bakterij v ustni votlini ni nujno nevarna. Tudi v ustih namreč živi precej bakterij, ki so neškodljive. Pomembno je, da škodljive bakterije ne prevladajo nad koristnimi. Pogosto grizenje nohtov poveča možnost za vnos nevarnih, patogenih bakterij – pa tudi virusov in glivic – ki povzročajo različne okužbe ustne votline. Grizenje nohtov pa lahko poveča tudi tveganje za parodontalno bolezen.

7. Bolečine v čeljustnem sklepu

Pogosto grizenje nohtov lahko preobremeni temporomandibularni (čeljustni) sklep, posebno ker se onihofagija velikokrat pojavlja v paru z bruksizmom (škrtanje z zobmi). Prvi znanilec preobremenjenosti čeljustnega sklepa so pogosto boleča ušesa, šele nato pa bolečina zajame tudi sam čeljustni sklep.

8. Pogostejši prehladi in gripa

Mikroorganizmi, ki jih med grizenjem nohtov vnašate v usta, ne pomenijo samo povečanega tveganja za okužbe ustne votline, ampak tudi za okužbe nasploh. Med drugim se s tem poveča nevarnost za prehladna obolenja in gripo. Redno umivanje rok sicer pomaga, vendar se na rokah kljub temu hitro zberejo potencialno nevarni mikroorganizmi, zato je zagotovo bolje, da roke niso v stiku z usti.

Nasvet: Natrgana obnohtna kožica: preventivna in pravilna oskrba

5 izjemno učinkovitih protibakterijskih živil in zelišč

Karmen Jordan
-
0
5 izjemno učinkovitih protibakterijskih živil in zelišč

Penicilin je bil odkrit šele leta 1928, vendar to ne pomeni, da so bili ljudje v boju z bakterijami pred tem povsem nemočni. Že starodavna ljudstva so vedela, da si lahko pri različnih zdravstvenih težavah pomagajo z rastlinami. Za to, da je bilo mogoče ugotoviti, da so v ozadju teh težav bakterije, je bilo sicer treba najprej izumiti mikroskop, vendar praksa ni potrebovala teorije. Naravni antibiotiki so se s pridom uporabljali, preden je lahko človeštvo v polnosti dojelo, zakaj natančno delujejo.

S sodobno medicino se je sicer zavest o naravnih možnostih v veliki meri izgubila, vendar v zadnjih letih vedno več ljudi na novo odkriva moč rastlin. To področje postaja vedno bolj aktualno zaradi težav, ki jih je povzročila čezmerna uporaba antibiotikov. V mislih imamo seveda t. i. antibiotično rezistenco. Bakterije postajajo vedno bolj odporne na antibiotike, zato bi se morali ti uporabljati samo takrat, ko je njihova uporaba neizogibna (odločitev o tem, ali so antibiotiki potrebni, je najbolje zaupati zdravniku). Prednost uporaba rastlin z antibiotičnim učinkom je ta, da je precej manj možnosti, da uničijo tudi koristne bakterije. S tem se zmanjša tveganje za glivične okužbe in druge težave, povezane s pomanjkanjem koristnih bakterij.

V nadaljevanju izpostavljamo pet živil in zelišč, ki se lahko pohvalijo z zelo izrazitim protibakterijskim delovanjem.

1. Brusnice

V ljudskem zdravilstvu so brusnice že dolgo znane kot odlična naravna pomoč pri težavah s sečili oziroma z bakterijskimi okužbami sečil. Protibakterijske učinke brusnic je potrdila tudi sodobna znanost. S pitjem brusničnega soka in uporabo drugih izdelkov iz brusnic (na primer kapsul z izvlečki brusnic) lahko zmanjšate nevarnost za to, da se škodljive bakterije oprimejo stene mehurja. Pri tem je treba upoštevati, da so brusnice koristne predvsem kot preventiva, torej za zmanjševanje tveganja za okužbe. Če se je okužba sečil že razvila, bodo najverjetneje potrebni antibiotiki. Ko gre za preventivno uporabo, se priporoča vsakodnevno pitje brusničnega soka (približno 2,5 decilitra na dan). Pri tem pazite, da boste izbrali 100-odstotni brusnični sok brez dodatka sladkorja. Sladkor namreč hrani bakterije, s čimer se poveča tveganje za okužbe.

2. Česen

Najbolj znano živilo z antibiotičnim delovanjem je nedvomno česen. Za antibiotične učinke česna je zaslužna snov, imenovana alicin. Pri tem je dobro upoštevati, da je treba za sproščanje alicina česen pred zaužitjem nasekljati ali streti, vendar ga ni dobro toplotno obdelati, saj s tem uničite alicin. Če vas moti okus svežega česna, je najbolje izbrati prehranska dopolnila. Upoštevajte, da česen redči kri. Če mislite, da bi vam to lahko škodovalo (zaradi specifičnih zdravstvenih težav ali zdravil, ki jih uporabljate), se pred začetkom rednega uživanja česna ali uporabe prehranskih dopolnil posvetujte z zdravnikom.

3. Granatno jabolko (lupina)

Granatno jabolko lahko pomaga pri uničevanju različnih bakterij, vključno z bakterijami E. coli, B. cereus in zlatimi stafilokoki. Antibiotični učinki so bili sicer zaznani tudi pri soku iz semen granatnega jabolka, vendar bo protibakterijsko delovanje posebno izrazito, če boste uporabili lupino granatnega jabolka. Iz nje lahko izdelate čaj. Lupini najprej narežite na manjše kose, ki jih posušite na soncu. Nato vzemite nekaj kosov in jih prelijte z vrelo vodo. Počakajte približno 10 minut. Tekočino na koncu precedite.

4. Origano

Med zelišči s protibakterijskim delovanjem izstopa origano. Ta lahko zavre razmnoževanje stafilokokov in drugih bakterij. Obenem pa ga odlikujejo tudi protiglivični učinki. Tako lahko zmanjša tveganje za čezmerno razmnoževanje kandide. Znanstveniki domnevajo, da je za protibakterijske, protiglivične in druge blagodejne učinke origana v največji meri zaslužna snov, imenovana karvakrol.

5. Žajbelj

Podobno kot origano je pri uničevanju stafilokokov zelo uspešen tudi žajbelj, ki obenem pomaga tudi pri uničevanju salmonele, bakterije E. coli in drugih bakterij. Prav zaradi protibakterijskega delovanja je grgranje žajbljevega čaja odlična naravna metoda za blaženje bolečin v žrelu, povezanih z bakterijsko okužbo (na primer pri streptokokni angini).

1...253254255...1.153Stran 254 od 1.153