Zdravje & prehranaZmanjšajte tveganje za kap: 7 ključnih preventivnih ukrepov

Zmanjšajte tveganje za kap: 7 ključnih preventivnih ukrepov

MORDA VAS ZANIMA

Možganska kap je najpogosteje posledica prevelikega krvnega tlaka v možganih ali pa posledica krvnega strdka, ki zamaši krvno žilo (v tem primeru govorimo o ishemični možganski kapi). V obeh primerih se prekine oskrba možganov s krvjo, posledično pa s kisikom in pomembnimi hranili. Možgani lahko tako zelo hitro odmrejo.

- Oglas -

Nujno je hitro ukrepanje, saj lahko s tem preprečimo smrt. Tako morate biti pozorni na tipične znake krvne kapi. Pri tem si lahko pomagate s kratico GROM.

G se nanaša na govor. Oseba, ki doživlja možgansko kap, začne govoriti nerazumljivo, govor se zatika, značilno je tudi ponavljanje besed.

R se nanaša na roke, ki pogosto postanejo zelo šibke, zato jih je težko premikati (ta težava se lahko pojavi tudi pri rokah).

O se nanaša na obraz, pri čemer je najopaznejša sprememba običajno povešen kotiček ustnice.

- Oglas -

M pa se nanaša na minute, saj je, kot že omenjeno, nujno zelo hitro ukrepanje.

Posledice možganske kapi se lahko pri osebah, ki so preživele možgansko kap, precej razlikujejo. Odvisne so namreč od dela možganov, ki je bil prizadet, in od obsega poškodbe. Na nekatere dejavnike, ki povečujejo tveganje za možgansko kap, žal ne moremo vplivati (genetika, starost ipd.). Vendar pa po drugi strani obstaja ogromno dejavnikov tveganja, ki so odvisni predvsem od nas samih oziroma od naših vsakodnevnih navad. Preverite, kateri preventivni ukrepi so posebno pomembni …

1. Zniževanje krvnega tlaka

Najverjetneje ste že slišali, da se o povišanem krvnem tlaku pogosto govori kot o tihem ubijalcu. »Na površini« se namreč ne dogaja nič neobičajnega, medtem pa lahko hipertenzija (kronično povišan krvni tlak) povzroči ogromno škode. Med drugim gre tudi za enega od glavnih dejavnikov tveganja za možgansko kap. Kar pri polovici oseb, ki jih je prizadela možganska kap, je bila obenem diagnosticirana hipertenzija. O povišanem krvnem tlaku praviloma govorimo, ko vrednosti presežejo 140/90 mmHg. Nujno je redno spremljanje krvnega tlaka.

Če ugotovite, da je vaš krvni tlak pogosto povišan, se čim prej dogovorite za termin pri zdravniku. Ta vam bo po potrebi predpisal zdravila za zniževanje krvnega tlaka. Pri blažjih oblikah težave pa praviloma zadostuje sprememba vsakodnevnih navad. Pomembno je predvsem to, da pazite, da v telo ne vnašate preveč natrija, kar običajno pomeni, da je treba omejiti vnos soli. Osebam, ki nimajo težav s povišanim krvnim tlakom, se praviloma priporoča do 2300 mg natrija dnevno, kar je količina, ki jo lahko najdemo v približno 1 žlički soli. Če se spopadate s hipertenzijo, pa morate vnos še nekoliko zmanjšati (dnevno lahko zaužijete največ 1500 mg natrija). Obenem pazite, da boste uživali dovolj vlaknin.

Možganska kap tveganje

2. Uravnavanje krvnega sladkorja

Pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2 je bilo zaznano povečano tveganje za možgansko kap. Če spadate v to skupino tudi sami, je izjemno pomembno, da poskušate z zdravimi vsakodnevnimi navadami preprečiti prevelika nihanja krvnega sladkorja (izogibanje enostavnim ogljikovim hidratom, povečanje vnosa vlaknin, manjši obroki večkrat dnevno itn.).

3. Redna telesna aktivnost

Povečano tveganje za možgansko kap je bilo zaznano tudi pri osebah, ki so pretežke. Eden od najpomembnejših ukrepov za obvladovanje telesne teže je redno gibanje. Seveda pa je obenem pomembno, da spremenite tudi svojo prehrano.

4. Protivnetna prehrana

Kronična vnetja v telesu pogosto poškodujejo tkiva, zaradi česar se lahko med drugim poveča tudi nevarnost za srčno kap. Eden od najboljših ukrepov je »protivnetna dieta«, ki lahko obenem pomaga tudi pri hujšanju oziroma vzdrževanju zdrave telesne teže (glejte zgornjo točko). Ne gre za strogo dieto, ampak za prehranjevalni princip, ki temelji na pogostem uživanju živil in začimb z izrazitim protivnetnim delovanjem (orehi, sadje in zelenjava, kurkuma, zeleni čaj ipd.) ter na izogibanju živilom, ki so znana po tem, da povzročajo vnetja v telesu (beli sladkor, suhomesnati izdelki, mleko in mlečni izdelki itn.).

5. Zniževanje ravni škodljivega holesterola

- Oglas -

Če se v žilah kopiči preveč škodljivega holesterola, lahko to privede do ateroskleroze oziroma do zožitve žil. Posledica je otežen pretok krvi. Oskrba telesnih organov s kisikom je lahko zato motena, kar seveda vključuje tudi možnost motene oskrbe možganov. Nujno je torej, da poskušate znižati količino holesterola v krvi, pri čemer upoštevajte, da je problematičen predvsem t. i. LDL-holesterol. Tudi pri povišanem holesterolu je eden od najkoristnejših ukrepov povečanje vnosa vlaknin.

6. Izogibanje alkoholu

Kot je mogoče sklepati na podlagi dosedanjih raziskav, zmerno uživanje alkohola z vidika tveganja za možgansko kap ni posebno problematično. Toda po drugi strani lahko prepogosto pitje alkoholnih pijač (količina, ki presega priporočene odmerke za vaš spol), močno poveča tveganje za možgansko kap, seveda pa tudi za številne druge težave.

7. Opustitev kajenja

V primerjavi s tveganjem pri nekadilcih je tveganje za možgansko kap pri osebah, ki dnevno pokadijo 5 cigaret, večje za 12 odstotkov. Z vsako dodatno cigareto se tveganje nato še poveča. Obenem pa morate upoštevati, da je zelo nevarno tudi pasivno kajenje.

NAJNOVEJŠE