Znanstveniki že nekaj časa budno spremljajo, na kateri dan v posameznem letu bo človeštvo porabilo vso zalogo virov, ki so na voljo, tj. količino virov, ki jih lahko Zemlja vsaj teoretično nadomesti v enem letu. Idealno bi seveda bilo, da bi porabili manj virov, kot jih imamo na voljo, vendar je resnica žal precej drugačna. Letna zaloga virov se porabi bistveno prej kot v enem letu, kar seveda pomeni, da se dolg vseskozi povečuje, naš planet pa postaja vse bolj obremenjen. Letos je bil t. i. svetovni dan ekološkega dolga (ang. Earth Overshoot Day) zabeležen že 2. avgusta, kar pomeni, da smo 12-mesečno zalogo porabili v dobrih 7 mesecih. Nekatere države so iz te zaloge črpale posebno intenzivno. Precej slabo se je odrezala tudi Slovenija. Če bi bila poraba virov v vseh državah po svetu enako hitra kot v Sloveniji, bi bil namreč svetovni dan ekološkega dolga obeležen že 18. aprila.
Indija pozitiven zgled, na dnu lestvice Katar in Luksemburg
Če bi vsi ljudje na svetu posnemali naše navade, bi bil torej planet še bolj obremenjen, vendar se Slovenija ni odrezala najslabše. Daleč največja porabnika virov sta Katar in Luksemburg (če upoštevamo število prebivalcev). Če bi v vseh državah delovali tako kot v Katarju ali v Luksemburgu, bi svetovni dan ekološkega dolga dočakali že 10. oziroma 14. februarja. Nato sledijo še Kanada, Združeni arabski emirati, Združene države Amerike, Avstralija, Belgija, Danska, Finska, Južna Koreja, Švedska, Avstrija, Češka, Nizozemska in Norveška. Po drugi strani bi bil planet bistveno manj obremenjen, če bi se vsi obnašali kot Indijci. Glede na zbrane podatke je ocenjeno, da bo Indija do konca leta porabila samo 80 odstotkov razpoložljivih virov. Precej dobro so se odrezali tudi Jamajčani (dan ekološkega dolga ja napovedan »šele« za 20. december). Ekvadorci (6. december) in Indonezijci (3. december).
Posledice čezmerne porabe virov vse očitnejše
Konsistentna čezmerna poraba virov je eden izmed vzrokov za neobičajne vročinske valove, gozdne požare, suše in poplave. V zadnjih desetletjih je postalo človeštvo zares izjemno pogoltno. Za primerjavo: leta 1971 (prvo leto, za katero so na voljo podatki) je bil svetovni dan ekološkega dolga šele 23. decembra. Droben žarek upanja prinaša dejstvo, da je bil letošnji svetovni dan ekološkega dolga vendarle nekoliko pozneje kot lani, ko je bil ta mejnik razglašen pet dni prej. Seveda pa je jasno, da so potrebne bistveno večje spremembe, saj v enem letu trenutno porabimo za skoraj dve leti zalog.
Uporabljeni podatki Združenih narodov
Za izračun svetovnega dneva ekološkega dolga se uporabijo podatki, ki jih zbirajo Združeni narodi. Določi se okoljski odtis vsake države, pa tudi t. i. biokapaciteta planeta. Gre za izraz, ki se nanaša na sposobnost Zemlje za proizvajanje obnovljivih virov in absorpcijo vode. Z okoljskim odtisom pa je mišljena obremenitev narave, vključno s porabo virov in škodljivimi emisijami.
Nujna omejitev uporabe fosilnih goriv
Za planet je seveda posebno obremenjujoče zažiganje fosilnih goriv. Pri tem namreč nastane ogromno emisij ogljikovega dioksida, ki spadajo med glavne krivce za globalno segrevanje. Če bi nam do konca tega desetletja porabo fosilnih goriv uspelo zmanjšati za 43 odstotkov, bi se do leta 2030 svetovni dan ekološkega dolga vsako zamaknil za 19 dni.
Dodatni ukrepi za upočasnitev porabe virov
Pomemben vpliv ima tudi količina zavržene hrane. Če bi količino zavržene hrane prepolovili, bi lahko pridobili 13 dni. Pogozdovanje 350 milijonov hektarov zemlje pa bi kupilo dodatnih 8 dni. Okoljevarstvene organizacije obenem opozarjajo na pomen t. i. 15-minutnih mest. Gre za idejo, da bi morala biti mesta zasnovana tako, da bi lahko vsi prebivalci do vsakodnevnih dobrin in storitev peš ali s kolesom prišli v 15 minutah ali manj. Zelo koristen za planet bi bil lahko tudi 4-dnevni delovnik. Seveda pa ne smemo pozabiti niti na omejevanje uporabe avtomobilov. Če bi samo eno tretjino vseh kilometrov, prevoženih z avtomobili, zamenjala hoja ali uporaba javnega prometa/kolesa, bi bil svetovni dan ekološkega dolga 13 dni pozneje kot letos.