Prijava
Družabna omrežja so polna mitov o tem, kaj bi morali in česa ne smemo početi, da bi preprečili širjenje koronavirusa. Nekateri se iz situacije tudi norčujejo, zato je za marsikoga težko najti informacije, ki jim lahko zaupajo. Kakšni so simptomi koronavirusa, na kaj moramo biti pozorni in katere varnostne ukrepe bi morali sprejeti za zaščito pred COVID-19?
Na spletu se pojavlja cela vrsta čudnih domačih ‘nasvetov’. Zasledimo, da nas bo uživanje česna, sladoleda ali celo kajenje cigaret obvarovalo pred virusi. V Franciji so oblasti morale objaviti javno opozorilo, v katerem navajajo, da kokain ne deluje proti virusom. Drugod spet zasledimo, da pitje koloidnega srebra uniči seve koronavirusa.
Kaj pravi WHO?
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) obstaja ravno za primere, da lahko v razmerah, kot je izbruh koronavirusa, globalno sodelujemo, da se z njim čim hitreje in čim učinkoviteje spopademo.
Ko se pojavi panika in napačne informacije, preglejmo najprej izjave za javnost, ki jih WHO objavlja precej pogosto.
Pri nas se v medijih običajno govori o bolezni, ki se kaže s povišano telesno temperaturo, kašljanjem in morda oteženim dihanjem, ob opisu bolezni na straneh tujih zdravstvenih organizacij pa najdemo precej bolj podroben opis, ki bi lahko pomagal, da bi se okužbe tudi pri nas odkrivale hitreje.
Simptomi koronavirusa vključujejo:
- bolečine v mišicah
- glavobol
- povišano temperaturo
- kašelj
- smrkanje
- vneto grlo
Simptomi koronavirusa COVID-19 se lahko razvijejo 5 do 6 dni po okužbi, včasih pa tudi 14 dni po okužbi, ni pa nujno. Večina ljudi se bo počutila zelo slabo kakšen teden in okrevala sama po sebi, pri drugih pa bodo znaki bolezni tudi precej lahki, skorajda neopazni. Pri manjšem delu zbolelih se stanje med 5. in 7. dnem bolezni poslabša in pojavijo se težave z dihanjem, kašelj pa postane hujši.
Poskrbimo za preventivo
Da bi čim bolj zmanjšali možnost okužbe in/ali prenosa virusa, se držimo preprostih ukrepov.
Umivajmo si roke
Morda se sliši preveč enostavno, vendar je temeljito in redno umivanje rok najboljša stvar, da se zaščitite pred potencialnim širjenjem virusa. Potekala je tudi razprava o tem, kako dolgo naj si ljudje umivajo roke. Nekateri zdravniki kot generalno priporočilo svetujejo 30 sekund na umivanje, vendar temeljito in z milom in vodo ali gelom za roke na alkoholni osnovi. S tem bi načeloma morali ubiti vse potencialne viruse na vaših rokah. Recept za doma narejeno razkužilno sredstvo za roke najdete tukaj.
Pazite na razdaljo in higieno
Če ste v zadnjih nekaj dneh gledali nogometno tekmo, ste verjetno opazili, da si tekmovalci ob začetku tekem ne sežejo več v roke, temveč si le prijateljsko pokimajo. To je zato, ker WHO priporoča vzdrževanje družbene distance. Ohranjajte fizični stik, posebej s tujci, na minimumu, razen, če ste si vsi temeljito umili roke.
WHO tudi priporoča, da bi morali držati vsaj en meter razdalje med seboj in sogovornikom, saj ko kihamo ali zakašljamo, iz naših ust in nosa potujejo majhne kapljice tekočine.
Pomembno pa je opozoriti, da smemo prestrašiti, kadar kihne nekdo v naši neposredni bližini, saj kihanje v resnici ni glavni simptom COVID-19. Po podatkih WHO in centrov za nadzor in preprečevanje bolezni so glavni simptomi vročina, suh kašelj in oteženo dihanje, medtem ko le 5% prizadetih ljudi kiha.
Ne dotikajte se obraza
Kadar uporabljamo javni prevoz in javne površine, se izogibajmo dotikanju oči, nosu in ust. Sliši se sicer precej preprosto in logično, vendar veliko ljudi to dela nezavedno. Z rokami največkrat mikrobe in viruse »poberemo« s površin, ki se jih dotaknemo in jih nato vnesemo v telo preko sluznice.
Ohranjajte higieno pri kašlju in smrkanju
Pri kihanju ali kašljanju pokrije usta in nos z upognjenim komolcem ali robčkom. Če uporabljate papirnate robčke, jih takoj po tem zavrzite.
Bodite na tekočem z zdravniškimi nasveti
Najpomembneje je biti obveščen in na tekočem z nasveti in ukrepi zdravstvenega ministrstva in lokalnih oblasti. Zato spremljajte najnovejše informacije o širjenju COVID-19 na vašem območju inkakšni ukrepi in rešitve so trenutno na voljo.
Število smrti glede na spol, starost in zdravstveno stanje
Ne paničarite
Trenutno ni pravega razloga za paniko. Poroča se o stopnji smrtnosti približno 3,4%. Vendar pa ta številka temelji na številu potrjenih primerov okužbe – veliko je nepotrjenih in neodkritih, milejših primerov, ki bi to številko zagotovo znižali, če bi upoštevali vse obolele.
Najpogostejša vprašanja in odgovori (NIJZ)
Bolezen se kaže s slabim počutjem, utrujenostjo, nahodom, vročino, kašljem in pri težjih oblikah z občutkom pomanjkanja zraka. Natančni podatki o poteku bolezni se še zbirajo, saj gre za nov virus. Iz poročanja Kitajske lahko sklepamo, da poteka v lažji obliki pri približno 80 % okuženih. Težji potek naj bi imelo približno 20 % zbolelih. Tudi natančnega podatka o smrtnosti po okužbi z novim koronavirusom še ni, po poročanju Kitajske se ocenjuje, da je smrtnost 2 % – 4 %. Večina umrlih je bila starejša in je imela pridružene kronične bolezni srca, pljuč, sladkorno bolezen ipd. Za težji potek bolezni je značilna pljučnica.
Okužbe z novim koronavirusom od ostalih povzročiteljev akutnih okužb dihal, vključno s pljučnicami, ne moremo ločiti zgolj na osnovi poteka bolezni in bolnikovih težav. Za potrditev ali izključitev okužbe z novim koronavirusom je potrebno mikrobiološko testiranje. Koronavirus se dokazuje v brisu nosno-žrelnega prostora, v brisu žrela, izmečku dihal in še v drugih kužninah.
Nov koronavirus se med ljudmi prenaša kapljično. To pomeni, da je za prenos potreben tesnejši stik z bolnikom, razdalja do bolnika 1,5 m. Možno je, da se z novim koronavirusom okužimo ob stiku z onesnaženimi površinami, ni pa še zanesljivo dokazano.
Čeprav ni dokazano, da bi se novi koronavirus prenašal po zraku (aerogeno), se svetuje previdnost in zaščita pri posebej tveganih posegih v zdravstveni ustanovi (npr. ob bronhoskopiji, kjer nastaja kužni aerosol). Bivanje v istem prostoru z bolnikom (če smo na razdalji 1,5 m) ne predstavlja tveganja.
Točna inkubacijska doba še ni poznana, glede na ostale koronaviruse in preliminarne podatke, pa je ocenjena med 2 in 12 dnevi, najbrž ne več kot 14 dni. V povprečju naj bi bila inkubacijska doba dolga približno 6 dni.
Trenutno še ni znano, kako dolgo lahko virus preživi na površinah. Ostali koronavirusi lahko na površinah preživijo nekaj ur do nekaj dni. Razkužila lahko učinkovito uničijo virus in preprečijo, da bi virus prešel na človeka.
Vsebnost etanola v razkužilu za roke naj bo najmanj 60 %. Razkužilo za roke je namenjeno samo zunanji uporabi. Sredstva za čiščenje/razkuževanje površin niso namenjena čiščenju/razkuževanju kože. Izdelate si ga lahko tudi sami. Več o tem tukaj.
V Sloveniji imamo nacionalne smernice klinične obravnave bolnikov z COVID-19, ki narekujejo, da je zdravljenje simptomatsko. To pomeni, da blažimo prisotne simptome in znake bolezni. V primeru najtežjih in življenje ogrožajočih stanj pa imamo v Sloveniji na voljo vse ukrepe, ki so trenutno priporočeni v svetu.
