V študiji, ki je bila pred nedavnim objavljena v znanstveni reviji Communications Earth & Environment, strokovnjaki opozarjajo, da postaja uporaba plastike v kmetijstvu vedno večja težava, ki jo je treba čim hitreje zajeziti.
Ena od najnevarnejših posledic čezmerne uporabe plastike v kmetijstvu je povečevanje količine strupenih kemikalij v prsti, zaradi česar je vedno bolj ogroženo tudi človeško zdravje.
Posebno problematični so lahko aditivi ter mikro- in makrodelci plastike
Strupeni aditivi, ki se pogosto uporabljajo pri izdelavi plastičnih izdelkov, ne onesnažujejo samo prsti, ampak tudi pitno vodo in zrak. Poleg teh aditivov so problematični tudi sami delci plastike. Pri tem gre pogosto za zelo majhne oziroma za t. i. mikro- in nanodelce, ki jih ni mogoče opaziti s prostim očesom. Kot je znano, plastika, ki se pridobiva z uporabo nafte, ni biorazgradljiva, kar pomeni, da lahko v naravi ostane zelo dolgo. Počasi se od celote krušijo mikroskopsko majhni delci (mikroplastika), ki nemalokrat dosežejo prehranske verige.
Plastika v kmetijstvu koristna, a nespametno bi bilo zanemariti nevarnosti
Raziskovalci, ki so pripravili uvodoma omenjeno študijo, priznavajo, da ima uporaba plastike v kmetijstvu tudi nemalo koristi, vendar menijo, da teh koristi ne moremo izpostavljati izolirano. Ko govorimo o koristih, je treba vedno upoštevati tudi slabosti oziroma potencialne nevarnosti. Če se izkaže, da so slednje vse prej kot zanemarljive, je nato smiselno iskati boljše rešitve – v tem primeru takšne, ki bodo prijaznejše do okolja, ljudi in živali.
Kako zajeziti uporabo plastike v kmetijstvu?
Avtorji študije se niso ustavili pri kritiki. Ponudili so tudi konkretne alternativne pristope, s pomočjo katerih je mogoče zajeziti težave, ki jih povzroča čezmerna uporaba plastike v kmetijstvu. Menijo, da je potrebna odgovornejša oziroma bolj premišljena uporaba plastike, usmerjena k zmanjšanju porabe plastičnih izdelkov. Tam, kjer se plastiki ni mogoče izogniti, pa je nujno vzpostaviti učinkovitejše sisteme za zbiranje in ponovno uporabo plastike ter implementirati inovativne metode recikliranja. Če je že vnaprej jasno, da to ne bo mogoče, strokovnjaki svetujejo, da se namesto plastike, pridobljene iz nafte, uporabi biorazgradljiva in nestrupena bioplastika.
Spodbuda kmetom, naj razmislijo, kdaj je plastika resnično nujna
Kot omenjeno, strokovnjaki ne zanikajo, da je bila plastika izjemno pomembna za razvoj modernih kmetijskih praks. Izdelki iz plastike danes v kmetijstvu opravljajo številne pomembne naloge. S pomočjo plastike je mogoče med drugim zaščititi prst pred izsuševanjem, poskrbeti za zaščito pred razraščanjem plevela in pred insekti, regulirati temperaturo ter izboljšati absorpcijo hranilnih snovi. Vse to prispeva k uspešnejši rasti rastlin in k obilnejšemu pridelku. Vendar pa se plastika v kmetijstvu žal pogosto uporablja tudi takrat, ko obstajajo boljše alternative. Posledično so kmetijske panoge krive za vse prej kot zanemarljivo količino plastičnih odpadkov.
Ali bi uporaba aditivov v plastičnih izdelkih zahtevala strožjo regulacijo?
Raziskovalci se ne osredotočajo samo na končne uporabnike, ampak posebno pozornost posvečajo postopkom, ki se uporabljajo pri proizvodnji plastike. Prepričani so, da bi moralo biti zakonsko določeno, da se lahko plastiki dodajajo izključno aditivi, ki niso škodljivi za okolje. Trenutno se pri proizvodnji plastike uporablja več kot 10.000 različnih kemikalij. Premik k bolj trajnostni uporabi plastike bi lahko prispeval k varnejšim izdelkom in k bolj transparentnim informacijam o uporabljenih aditivih. Strokovnjaki obenem poudarjajo nujnost trajnostnih inovacij, upoštevanja znanstvenega konsenza in implementacije praks, ki so del t. i. krožnega gospodarstva.
