Čebelarji že več kot 15 let opažajo, da medonosne čebele v Evropi napada nenavadna bolezen, ki vsako leto povzroči smrt več tisoč čebeljih družin. O visoki stopnji smrtnosti čebeljih družin čez zimo in med poletno sezono veliko poročajo predvsem v Franciji.
Čebelarji in znanstveniki si tega pojava ne znajo povsem pojasniti. Vzroke pripisujejo različnim dejavnikom, od izgube biodiverzitete, osredotočanja na gojenje monokultur, zmanjšanja količine krme zaradi podnebnih sprememb, povečane uporabe pesticidov, okužbe s zajedavci, kot so pršice Varroa destructor in glive Nosema ceranae, do izpostavljenosti nekaterim plenilcem, na primer azijskemu orjaškemu sršenu.
Francoski strokovnjaki z inštituta Blaise Pascal so v kombinirani parazitološko-toksikološki študiji čebele, okužene z mikrosporidijem Nosema, izpostavili nizkim odmerkom insekticidov. Ugotovili so bistveno večjo stopnjo smrtnosti, tudi če so bili odmerki več kot stokrat nižji od tistih, ki povzročajo 50-odstotno smrtnost v populaciji. Mehanizma, ki bi bil odgovoren za takšno sinergijo, niso prepoznali. Raziskava je opozorila na to, da predstavlja interakcija med nosemavostjo in insekticidi dodatno tveganje za medonosne čebele.
Gliva Nosema ceranae prizadene odrasle čebele. Naseli se v prebavilih in bistveno zmanjša imunost in zdravje čebel. Na inštitutu Blaise Pascal si intenzivno prizadevajo najti nove metode za obvladovanje te bolezni marljivih opraševalk.
Morske alge izjemno dobro vplivajo na zdravje srca, ugotavljajo ameriški znanstveniki v najnovejši raziskavi. Potrdili so, da so alge zelo bogat vir tako imenovanih bioaktivnih peptidov.
Te ugotovitve se bodo nedvomno razveselili tisti vegetarijanci, ki ne uživajo mlečnih izdelkov, in vegani, ki ne uživajo nobenih živil živalskega izvora. Za bioaktivne peptide je do zdaj namreč veljalo, da so predvsem v mlečnih izdelkih. Avtorji raziskave so uvrstili alge med »funkcionalna živila«, saj ne vsebujejo le hranil, temveč igrajo tudi pomembno vlogo pri preprečevanju in zdravljenju nekaterih bolezni.
Več kot 100 doslej objavljenih raziskav je dokazalo, da beljakovine iz alg znižujejo krvni tlak prav tako učinkovito, kot najpogosteje uporabljena zdravila iz razreda zaviralcev ACE. Ugotovitev omenjene raziskave se nanaša na alge, ki jih najpogosteje najdemo na našem tržišču: to so črne japonske alge nori, alge kombu, alge z evropskih morskih obal ter mikroalge, kot je spirulina.
Z vse večjim preseljevanjem ljudi v mesta postaja večja tudi potreba po naravnem okolju v bližini velikih mest. V švedskih mestnih gozdovih je biotska raznolikost razmeroma velika, prav tako pa je velika tudi potreba prebivalcev po naravnih rekreacijskih površinah. Švedski naravoznanstveniki menijo, da lahko urbane gozdove v enaki meri uživajo tako ptice kot ljudje, če so očiščeni le do določene mere.
V obsežni terenski raziskavi na jugozahodu Švedske so preučevali rekreacijsko in ekološko vlogo gozda. Osredotočili so se na pet listnatih gozdov v bližini treh večjih mest in jih v obsegu tri do pet hektarov očistili na dva načina. Odstranili so bodisi 90 odstotkov podrasti, bodisi 50 odstotkov podrasti na površinah velikosti 50 krat 50 metrov v obliki mrežnega vzorca. Enako velike kontrolne površine so pustili neočiščene. Število ptic, ki so gnezdile, je v predelih s skoraj vso očiščeno podrastjo močno upadlo, medtem ko drugi model čiščenja ni imel slabih posledic na gnezdenje ptic.
V raziskavi na terenu so trije od štirih vprašanih izjavili, da so jim ljubši gozdovi, ki so mešanica odprtih in neokrnjenih. Strinjali so se s tem, da v rekreacijske namene krčijo manjše gozdne površine, smetnjake, klopi in oznake ali kažipote pa je treba namestiti tako, da bodo čim manj opazni in se zlivali z okoljem.
Antioksidanti so priljubljene sestavine krem proti staranju kože. Francoski znanstveniki poročajo o novem viru teh zdravih snovi – to so brsti listov črnega topola.
V zdravilstvu topolove brste že dolgo uporabljajo predvsem zaradi velike vsebnosti čreslovin in eteričnih olj. Iz njih pripravljajo mazilo, ki deluje razkuževalno, krči sluznico in pomaga pri opeklinah. Z njim zdravijo različne zdravstvene težave, od prehlada in vnetja nosnih votlin do artritisa in opeklin. Brsti topola so dolgi do 1,5 centimetra, so zašiljeni, rdečerjavi in bleščeči ter spomladi oddajajo značilen vonj po balzamu. So priljubljena paša čebel in njihove učinkovine so zato prisotne v propolisu, ki ima podobne zdravilne lastnosti.
Laboratorijska testiranja izvlečka brstov topola so potrdila tako zmerno antioksidativno delovanje kot tudi preprečevanje staranja celic v pogojih in vitro.
Za oljčno olje je znano, da varuje pred dejavniki srčno-žilnih zapletov, kot sta visok krvni tlak, povišan holesterol in sladkorna bolezen. Francoski raziskovalci so zdaj potrdili tudi, da hladno stiskano oljčno olje učinkovito varuje pred možgansko kapjo.
To je pokazal pregled medicinske dokumentacije 7.625 oseb, starih 65 let in več iz treh francoskih mest, Bordeauxa, Dijona in Montpelliera. Nihče od njih prej ni nikoli prebolel možganske kapi. Glede na pogostnost uporabe oljčnega olja so jih razdelili v tri kategorije: tiste, ki tega olja niso uporabljali, zmerne uporabnike in intenzivne uporabnike. V obdobju petih let so med preiskovanci opazili 148 primerov kapi.
Osebe, ki so redno uporabljale hladno stiskano oljčno olje tako za prelive kot za kuhanje, so imele v primerjavi z neuporabniki tega olja 41 odstotkov manjše tveganje, da jih doleti možganska kap. Avtorica raziskave dr. Cécilia Samieri je povedala, da bi glede na njihove ugotovitve lahko uvedli nove prehranske smernice, ki bi jih morali uveljaviti pri starostnikih za preprečitev možganske kapi. “Kap je pri starejših ljudeh tako pogosta, da bi bilo oljčno olje ena najlažjih in najcenejših poti za njeno preprečitev,” je dodala.
Jabolčni kis je zelo priljubljeno domače živilo, ki ga ljudje najpogosteje uporabljajo pri samozdravljenju, hujšanju, kuhanju in čiščenju. Že Hipokrat, ki je živel v 5. stoletju pr. n. št., je uporabljal jabolčni kis za čiščenje ran svojih bolnikov in ga predpisoval kot zdravilo. Kis lahko naredimo iz skoraj vsake zmerno sladke tekočine, vendar najbolj čudežne zdravilne učinke ima ravno jabolčni kis.
Ključni poudarki:
Jabolčni kis krepi imunski sistem, izboljšuje prebavo in podpira hujšanje s pomočjo probiotikov in ocetne kisline.
Redno uživanje (1 žlica pred obrokom) uravnava krvni sladkor, poveča občutek sitosti in zmanjša apetit.
Uporaben je tudi za lajšanje bolečega grla (grgranje) in kot tonik za kožo, kadar je razredčen.
Redno uživanje jabolčnega kisa blagodejno vpliva na človeški organizem zaradi vsebnosti jabolčne kisline, flavonoidov, encimov, čreslovin, vitaminov in mineralov. Jabolčni kis vsebuje večino hranilnih sestavin samih jabolk, razen sadnega sladkorja, ker se ta med fermentacijo spremeni v ocetno kislino, zato je najbolj smiselno, da za njegovo hranilno vrednost pogledamo sestavo jabolka.
Jabolčni kis koristi sladkornim bolnikom
Tako kot vinski tudi jabolčni kis koristi sladkornim bolnikom. Raziskava iz leta 2007 je odkrila, da je pri pacientih z diabetesom 2, ki pred spanjem zaužijejo 2 žlici jabolčnega kisa, raven sladkorja naslednje jutro nižja. V raziskavi na podganah so znanstveniki odkrili, da spodbuja porast holesterola HDL in redukcijo ravni trigliceridov. Kislina v jabolčnem ali katerem drugem kisu pomaga uravnavati tudi krvni pritisk. Raziskava je potrdila tezo, ni pa znano, katere vrste kisa so uporabljali raziskovalci. Z raziskavo je podprt tudi shujševalni učinek jabolčnega kisa.
Leta 2009 je bilo v raziskavi ugotovljeno, da pretežki ljudje, ki ga uživajo najmanj 12 tednov, shujšajo, tudi če ohranijo enake prehranjevalne navade. V babičini domači lekarni je bil jabolčni kis od nekdaj zdravilo za prhljaj in akne. Vsebuje vitamine C, E, A, B1, B2, B6, betakaroten, bioflavonoide, acetno kislino, propionsko in mlečno kislina ter encime, aminokisline in jabolčni pektin ter tudi minerale kalij, kalcij, magnezij, fosfor, natrij, baker in železo.
Uporaba jabolčnega kisa nekoč in danes
Jabolčni kis je bil – v nasprotju z drugimi vrstami kisov – že od nekdaj uporabljan predvsem v zdravstvene namene. V obliki zdravilnega tonika ga je uporabljal že Hipokrat, njegove pozitivne učinke na zdravje pa so poznali tudi stari Egipčani.
V času odkrivanja novih svetov so ga uporabljali na ladjah kot sredstvo proti skorbutu. Širšo priljubljenost je požel v petdesetih letih, po tem, ko je izšla knjiga Domača zdravila: zdravnikov vodnik k zdravju, ki jo je napisal zdravnik M. D. Jarvis, ki je kis, tako jabolčni kot vinski, priporočal kot zdravilo za vse, še posebej pa je poudarjal njegov antibakterijski učinek v prebavnem traktu in ga je priporočal kot digestiv.
V sedemdesetih letih je jabolčni kis zablestel po zaslugi učinkov, ki jih ima na zniževanje telesne teže. Pri nas je njegove zdravilne učinke pitja poudarjal dr. Ašič, ki ga je priporočal predvsem za urejanje prebave.
Kako izbrati jabolčni kis?
V trgovinah lahko kupimo večinoma destiliran jabolčni kis, saj je ta za potrošnike bolj vizualno privlačen. Žal se z destilacijo uničijo pomembni encimi in minerali. Destilacija uniči tudi jabolčno kislino, ki je pomembna za boj s strupi v človeškem telesu.
Najboljši jabolčni kis je domač, naraven in nedestiliran, ki nima dodatkov in je rahlo moten. Narejen je iz svežih celih jabolk (potrganih z jablan in ne tistih, ki popadajo na tla, iz ogrizkov in olupkov), ki so biološko vzgojena. Kis je pravilno dozorel v lesenih sodih, ker les spodbuja naravno vretje. Je rumeno rjave barve in ima oster in prodoren vonj. Če ga pogledate proti svetlobi, je vidna posebna, pajčevini podobna snov, ki ji rečemo »matica«.
Okvirna hranilna vrednost v 100 g svežega jabolka:
Hranilna vrednost v 100 g svežega jabolka
% PDV*
Energijska vrednost (kcal/kJ)
60/252
3 %
Skupne maščobe (g)
0,1
0 %
– Nasičene maščobe (g)
0
0 %
Ogljikovi hidrati (g)
14
6 %
– Sladkorji (g)
10
11 %
Beljakovine (g)
0,2
0 %
Prehranske vlaknine (g)
2
7 %
Vitamini in minerali
Biotin (µg)
5
9 %
Vitamin B6 (mg)
0,1
7 %
Vitamin K (µg)
4
5 %
Vitamin C (mg)
4
5 %
Mangan (µg)
261
13 %
Magnezij (mg)
36
10 %
Kalij (mg)
119
6 %
Železo (mg)
1
5 %
* % PDV: Za energijsko vrednost in makrohranila kot delež priporočenega dnevnega vnosa (% PDV) za povprečno odraslo osebo (8 400 kJ/2 000 kcal); za vitamine in minerale kot delež priporočenega dnevnega vnosa (% PDV) za odrasle, za prehranske vlaknine kot delež običajno priporočenega vnosa za odrasle (30 g).
Zdravilni učinki
Ljudje že od davnih časov iščejo čarobni napitek za »večno mladost«. Najbrž je jabolčni kis še najbolj podoben takemu univerzalnemu pripravku, saj ga že stoletja uživajo vsi, ki želijo ostati čim dlje vitalni in zdravi. Z njim skrbijo za dobro zdravje, se varujejo pred boleznimi, ohranjajo vitkost, zdravijo prehlade in dihalne težave ter lajšajo prebavne motnje. Recepti za uporabo so se prenašali iz roda v rod in se sčasoma tudi spremenili. Poleg spodaj navedenih nasvetov naj bi bil jabolčni kis uspešen tudi pri zdravljenju vnetij mehurja, raztapljanju ledvičnih kamnov, odstranjevanju žolčnih kamnov, preprečevanju artritisa, zdravljenju angine, zdravljenju glivičnih obolenj, krepitvi srca, proti hipertenziji, proti ušesnim okužbam.
Spodaj vam podajam nekaj praktičnih nasvetov za uporabo kisa pri zdravljenju:
Pri premagovanju migrene pomaga inhaliranje jabolčnega kisa. V pol litra vrele vode dodamo 3–5 žlic kisa. Glavo si pokrijemo s široko brisačo in vdihavamo paro skozi nos. Oči zapremo in pustimo učinkovati paro. Inhaliramo 5–7 minut. Nato moramo najmanj pol ure počivati v zatemnjenem prostoru.
Da odstranimo bradavice, kurja očesa in žulje, želen predel 20 minut namakamo v topli vodi, nato predel osušimo in nanesemo čist jabolčni kis. Uporabimo bombažno krpo, namočeno v kis, in jo pustimo na predelu 10 minut. Nato predel speremo, osušimo in z grobo brisačo močno zdrgnemo. Bradavic ne drgnemo, jih le rahlo popivnamo.
Če si prehladimo ledvice ali imamo težave z uriniranjem, potem popijemo v kozarcu vode raztopljeni 2 žlici jabolčnega kisa. To bo pomagalo ledvicam, da premagajo vnetje.
Če nas mučijo bolečine v grlu, zmešamo enako količino medu in jabolčnega kisa, da se med popolnoma raztopi. Vsake tri ure vzamemo žličko te mešanice.
Če nas muči zaprtost, zavremo 2 skodelici vode in vanjo stresemo 2 jedilni žlici lanenih semen. Kuhamo 15 minut in nato čaj precedimo. Dobimo želeju podobno snov, v katero dodamo čajno žličko jabolčnega kisa, in napitek popijemo na prazen želodec.
Ne glede na raznoliko uporabo jabolčnega kisa vsa literatura navaja enak recept za dolgo in zdravo življenje: vsak dan popijte kozarec mlačne vode, dve žlici jabolčnega kisa in eno čajno žličko medu. Kljub vsem pozitivnim lastnostim jabolčnega kisa pa si velja zapomniti, da tudi najbolj koristne stvari lahko škodijo, če z njimi pretiravamo.
Jabolčni kis proti zakisanosti telesa
Jabolčni kis je odličen pripomoček za uravnoteženje kislosti telesa, saj z uživanjem telesu povrnemo pH ravnotežje. Uživanje le-tega pomaga telesu odpravljati posledice uživanja hrane, ki ruši pH ravnotežje v telesu, in na ta način povzroča pomanjkanje energije, pospešeno sekrecijo, nagnjenost k infekcijam, anksioznost, razdraženost, glavobol, bolečine v grlu, težave s sinusi, alergije, povečano možnost, da obolite za artritisom in drugo. Takšna hrana telo zakisa, uživanje jabolčnega kisa pa telesu nato povrne bazičnost in ga na ta način uravnoteži. Za vzpostavljanje pH ravnotežja v telesu nutricionisti priporočajo dve žlici jabolčnega kisa, raztopljeni v dveh decilitrih vode na dan.
Razstrupljanje z jabolčnim kisom
Za razstrupljanje, ki mu namenite najmanj 14 dni, uporabite enako mešanico kot za hujšanje (2 žlici jabolčnega kisa raztopite v litru mlačne vode) in ji dodajte še žlico medu. Koristno bo, če boste kak dan uživali samo napitek iz jabolčnega kisa na tešče in se boste izogibali hrani. Za čiščenje jeter uporabite mešanico iz vode, jabolčnega kisa in olivnega olja.
Hujšanje z jabolčnim kisom
Če jabolčni kis pijemo na tešče, pospešuje prebavo, hkrati pa preprečuje nalaganje toksinov, je odlično sredstvo za hujšanje – še posebej pri tistih, ki želite zmanjšati obseg problematičnih delov telesa. Shujševalnih terapij z jabolčnim kisom je veliko, razlikujejo pa se predvsem v trajanju. Priporoča se uživanje raztopine iz žličke jabolčnega kisa in 2 dcl tople vode pred vsakim obrokom. Za optimalni učinek pijte okisano vodo 12 tednov, vendar bodite pozorni na morebitne stranske učinke. V primeru, da se ti pojavijo, nemudoma prekinite z dieto. Eden od načinov hujšanja je, da vsak dan popijte liter vode, v kateri ste raztopili dve žlički jabolčnega kisa.
Kaj pa lepotni učinki?
Jabolčni kis se uporablja kot domači pripomoček za ohranjanje lepote. Če z njim in vodo sperete lase po šamponiranju, bodo lasje krepkejši in bolj sijoči. Raztopina jabolčnega kisa se uporablja kot tonik za obraz za uravnoteženje naravnega pH kože. Raztopina se nanaša na obraz z vato zvečer pred spanjem in zjutraj pred nanosom kreme in ličil. Po terapiji z jabolčnim kisom je ton kože svetlejši in bolj enakomeren. Masaža rok ali stopal z jabolčnim kisom sprosti in pomiri utrujene okončine. Če vas opeče sonce, lahko opekline odpravite z 10-minutnim namakanjem v kopeli, ki ste ji dodali nekaj jabolčnega kisa. Masaža z jabolčnim kisom pobeli zobe in odstrani z njih madeže kave ali čaja. Jabolčni kis z vodo (mešanica 1: 1) lahko nadomesti vodico po britju.
Stranski učinki in opozorila
Pretirano uživanje ali premočne koncentracije jabolčnega kisa lahko poškodujejo prebavni trakt ali zobno sklenino. Bolniki z osteoporozo naj se uživanja jabolčnega kisa v velikih količinah raje izogibajo, prav tako vsi, ki trpite za pomanjkanjem kalija v krvi. Lahko povzroči alergije pri ljudeh, ki so alergični na jabolka. Ko ga nanašate na kožo, pazite, da ne pride v stik z ranicami ali praskami, saj poškoduje kožo in povzroči pekoč občutek. Jabolčnega kisa ne uživajte, če jemljete zdravila za srce, inzulin, odvajala ali diuretike. Jabolčni kis lahko poveča učinek zdravil za sladkorno bolezen.
Hitri in uporabni recepti
Z jabolčnim kisom proti prhljaju
Če se želite znebiti prhljaja, zmešajte ¼ skodelice jabolčnega kisa z ¼ skodelice vode. Kis uravnoteži pH vrednost lasišča in na ta način pomiri prhljaj. Mešanico nanesite na lasišče. Ovijte okrog glave toplo brisačo in pustite delovati približno pol ure. Dobro sperite z lasišča. Uporabite enkrat do dvakrat na teden.
Recept proti aknam
Zmešajte eno enoto jabolčnega kisa s tremi enotami vode. Z mešanico premažite problematičen del kože. Mešanico uporabite le na nepoškodovanih delih kože brez ranic ali prask.
Čiščenje stanovanja z jabolčnim kisom
Ker uničuje bakterije in odpravlja neprijetne vonjave, je jabolčni kis odlično neškodljivo naravno čistilo. Raztopino jabolčnega kisa lahko s pridom uporabite pri čiščenju kopalnice, kjer pomaga odstranjevati tudi vodni kamen. Odličen je tudi za čiščenje hladilnika in pralnega stroja. Slednjega čistimo tako, da v posodico s pralnim praškom dodamo dve žlici kisa. Postopek lahko opravimo kar med običajnim pranjem, saj jabolčni kis ne poškoduje perila.
Vrbove skorje Slovenci pretirano ne cenimo in uporabljamo. Raje sežemo po močnejših in učinkovitejših zdravilih proti bolečinam. Novejše raziskave pa kažejo, da je v vrbi več proti bolečinam delujočih spojin in ima morda vendarle večje učinke, kot smo ji jih pripisovali.
Zdravilna vrbova skorja
Vrbova skorja (Salicis cortex), katere vir je najpogosteje bela vrba (Salix alba), lahko pa tudi rdeča vrba (Salix purpurea) je v zdravilstvu uporabljana že stoletja. V stari Grčiji jo je Dioskorid opisal v svoje delu De Materia Medica in jo priporočal kot zdravilo proti protinu in drugim boleznim sklepov. Priporočal jo je uživati skupaj z vinom in poprom. Včasih je veljala kot izvrstno zdravilo proti bolečinam in vročini, zlasti proti bolečinam zaradi revmatskih obolenj. Potem so odkrili acetilsalicilno kislino, ki jo bolj poznamo pod lastniškim imenom Aspirin in uporaba vrbove skorje je ponekod zatonila v pozabo. V Sloveniji ni bila nikoli preveč priljubljena, v Nemčiji pa jo znova cenijo.
Vrbovo skorjo nabiramo spomladi, olupimo jo z nekaj centimetrov debelih vej. Potem jo dobro posušimo in shranimo na suhem, v dobro zaprti posodi. Skorja ima rahlo aromatičen vonj in grenak okus. Vrbova skorja vsebuje učinkovino glikozid salicin. Odkril in iz skorje izoliral ga je že leta 1829 francoski lekarnar Leroux. Nekoliko pozneje je nemški kemik Löwig v laboratoriju sintetiziral salicilno kislino. Podobno spojino, salicilni aldehid, je izoliral iz močvirskega osleza (Spyrea ulmaria), zato je ‘svojo’ salicilno kislino najprej poimenoval spirična kislina.
Majhen učinek?
Zakaj vrbove skorje ne uporabljamo pogosteje? Razlog je v majhnem učinku, saj je potrebno za pripravo učinkovitega poparka vzeti kar precej vrbove skorje. Poglejmo si primerjavo. Najmanjši enkratni odmerek aspirina je 500 miligramov, enakovreden odmerek salicina bi bil 794 miligramov. Za takšen odmerek je potrebno vzeti kar 88 gramov vrbove skorje. Res pa je, da je na osnovi novejših raziskav moč sklepati, da morda salicin ni edina analgetično delujoča spojina v vrbovi skorji. Iz salicina v našem organizmu nastane salicilna kislina, ki deluje proti vnetju tako, da zavira sintezo prostaglandinov (mediatorji vnetja).
Vrbovo skorjo priporočajo pri dopolnilnem zdravljenju vročine, prehladov, revmatičnih težav in glavobolov. Poleg tega je pogosta sestavina zdravilnih čajev za povečanje znojenja (diaforetičnih) in proti revmatičnim boleznim. Vrbova skorja vsebuje tudi precej čreslovin, zato postane čaj v primeru, da ga pripravimo iz večje količine skorje, zelo trpek in ne preveč primeren za uživanje. Ponekod v Evropi so na voljo tudi kapsule ali tablete z izvlečkom iz vrbove skorje, ki je zaradi večje vsebnosti salicina učinkovitejši od zdravilnega čaja.
Močvirski oslad
Druga rastlina, ki tudi vsebuje podobne spojine, je močvirski oslad (Filipendula ulmaria) oziroma včasih Spyrea ulmaria. Cvetovi dišijo po metilsalicilatu, metilnem estru salicilne kisline, ki je poleg salicilaldehida prisoten v tej rastlini kot derivat salicilne kisline. Cvetovi in listi imajo grenak okus, vsebujejo pa tudi čreslovine. Cvetove močvirskega oslada uporabljamo podobno kot vrbovo skorjo v obliki poparka, samostojno ali pa v kombinaciji z drugimi drogami. Poparki ne vsebujejo velikih količin salicilatov, zato jih svetujemo le kot dopolnilno zdravljenje. Recept za čaj z močvirskim osladom smo objavili na januarskih Zelenih straneh.
Odrasli zaradi akutnih obolenj dihal v povprečju zbolijo dva- do petkrat na leto, otroci še pogosteje. Vsi zboleli pa si želijo le eno: čim hitreje okrevati. Pri uporabi pripravkov iz zdravilnih rastlin proti prehladu si doma običajno pripravimo zdravilni čaj oziroma poparek.
Prehladna obolenja so pogosta
Okužbe najpogosteje povzročajo virusi, redkeje bakterije. Virusnih okužb ne zdravimo z antibiotiki, ker ti proti virusom ne učinkujejo. Tudi sicer uporaba antibiotikov brez zdravnikovega recepta ni primerna. Zaloga iz prejšnjih let ni uporabna, tudi sosedova ne. Znake prehlada pa lahko pomagajo blažiti tudi zdravilne rastline in pripravki iz njih.
Kako nam pri prehladu lahko pomagajo zdravilne rastline
V Nemčiji poleg uživanja čajev priporočajo še tople kopeli, katerih temperaturo povišujemo, dokler še zdržimo, potem pa se zavijemo v rjuho in pod odejo, da se dobro spotimo. Najbolj priporočajo pitje poparkov iz cvetov črnega bezga, cvetov lipe ali lipovca in cvetov močvirskega oslada (Filipendula ulmaria). Učinkovitost teh zdravilnih čajev pa le deloma temelji na učinkovinah, ki jih vsebujejo. Bolj pomembno je, da v telo vnašamo vodo in hkrati vdihavamo vlažen, topel zrak, ki pomaga zmanjšati viskozne obloge sluzi in prepreči izsušitev sluznice. Pomembno je, da pijemo velike količine toplega čaja, vendar postopoma in po požirkih. Dnevno naj bi spili dva do tri litre čaja, razen bolniki s popuščanjem srca ali ledvic.
Čaj pripravimo tako, da z vrelo vodo (dva decilitra) prelijemo eno do dve žlici čajne mešanice, premešamo, pokrijemo in pustimo stati 10 minut, precedimo in topel čaj po požirkih popijemo. Takšno navodilo velja tudi za ostale čajne mešanice, opisane v prispevku. Poleg omenjenih čajev poznamo številne mešanice, ki vsebujejo še zdravilne rastline z eteričnimi olji, ki delujejo antiseptično, olajšajo izkašljevanje in blažijo vneto sluznico. Naj vam ti zdravilni čaji pomagajo pri lajšanju težav pri neprijetnih zimskih težavah. Vse droge, ki so navedene v predpisih, lahko kupite v lekarnah.
Recepta za potenje
Tako imenovani ‘diaforetični’ zdravilni čaj (za spodbujanje potenja) si lahko pripravimo po naslednjih preizkušenih receptih.
Recept 1
Lipovi cvetovi: 30 g
Cvetovi črnega bezga: 30 g
Cvetovi prave kamilice: 40 g
Recept 2
Lipovi cvetovi: 30 g
Cvetovi črnega bezga: 30 g
Cvetovi močvirskega oslada: 20 g
Šipkovi plodovi: 20 g
V primeru, da se borimo s suhim, dražečim, neproduktivnim kašljem, ki ga moramo hitro ublažiti in zaradi njega ne moremo spati, si pripravimo antitusični čaj iz naslednjih sestavin.
Korenina sleza: 25 g
Plod sladkega komarčka: 10 g Islandski lišaj: 10 g
Listi suličastega trpotca: 15 g
Korenina sladkega korena: 10 g (kupimo v lekarni)
Zel materine dušice: 30 g
Zelo zanimiv je tudi Hagerjev prsni čaj iz leta 1893. Namenjen je predvsem izkašljevanju. Kljub letom se predpis še dobro drži, le lapuhovih listov ne vsebuje več. Listi lapuha (Tussilago farfara) so odlično sredstvo za lajšanje ‘kadilskega’ kašlja, vendar pa vsebujejo škodljive pirolizidinske alkaloide, zato je njihova uporaba omejena.
Listi sleza: 20 g
Listi velike koprive: 10 g
Zel njivske preslice: 10 g
Listi suličastega trpotca: 5 g
Cvetovi slezenovca: 5 g
Cvetovi lipe: 5 g
Zdrobljeni plodovi komarčka: 5 g
Cvetovi velecvetnega lučnika: 5 g
Semena sabljastega triplata: 5 g
Z delom na vrtu in drugimi aktivnostmi na prostem pa tudi v notranjih prostorih pride do poškodb, kot so odrgnine in podobne manjše poškodbe, ki so spremljevalci našega vsakdana. Čeprav majhne poškodbe največkrat spregledamo kot nič hudega, jih ne gre zanemariti, saj se iz majhne ureznine lahko razvije grdo gnojno vnetje. Prvo pomoč pa lahko najdemo kar na vrtu ali v naravi. Ne spreglejmo naravnih zdravil, ki nam jih ponuja narava, naravne antibiotike, razkužila, sredstva za hitrejše celjenje in tudi blaženje bolečin.
Odrgnine pozdravimo s timijanom ali kamilico
Odrgnine, čeprav so površinske poškodbe, pečejo in so neprijetne. Rano najprej očistimo s čisto vodo ali rahlo osoljeno vodo. Nato jo razkužimo z mlačnim timijanovim ali kamiličnim čajem. Kamilica zelo blagodejno deluje pri celjenju ran, poleg tega pa tudi preprečuje razmnoževanje mikroorganizmov.
Tako timijan kot kamilico pa lahko gojimo doma na vrtu ali kar na terasi. Kamilica potrebuje lahka in dobro odcedna tla na odprti in sončni legi. Posejemo lahko semena, ki jih kupimo, ali če prosimo koga, ki že ima kamilico, da nam odstopi mlade sejančke ali del korenin, saj je kamilica prezimno trdna trajnica in se tudi hitro razmnožuje. Sušimo in uporabljamo lahko liste in cvetove. Sadimo jo tudi v bližini slabotnih rastlin, saj blagodejno deluje na njihovo rast. S hladnim poparkom poškropimo tudi mlade sejančke vrtnin, s čimer vplivamo na rast ter kompostni kup, da pospešimo razgrajevanje. Poparek cvetov uporabljamo tudi kot čaj za krepitev in umiritev, v kopeli pomaga blažiti posledice opeklin ali od vetra izsušeni koži.
Timijan raste na zelo sončnih legah in lahkih ter dobro odcednih tleh. Spomladi ga sejemo ter redčimo oz. presadimo na 25‒40 cm. Čez leto, razen pozimi, pa ga lahko razmnožujemo z stebelnimi potaknjenci ali z deljenjem korenin. Poleti grme redno obrezujemo. Liste obiramo poleti, najboljše med cvetenjem. Vsestransko je uporaben v kulinariki, kjer ga dodajamo v jušne osnove, marinade, nadeve, omake in juhe. Dodajamo ga tudi pikantnim jedem, sadnim solatam in džemom. Njegovi cvetovi privabljajo čebele. Njegov prevretek uporabljamo kot razkužilo. Poživlja tudi krvni obtok, dajemo ga v kopeli in pripravke za odpravljanje mozoljev. Poparek iz timijana in rožmarina pa odpravlja prhljaj. Lahko ga pijemo tudi kot čaj za izboljšanje prebave, če ga sladimo z medom pomaga proti kašlju, prehladih in vnetju grla.
Nepozebnik osuši površinske rane
Če iz rane prične teči rumenkasta tekočina, jo osušimo z obkladkom s čajem iz čreslovine. Za to so idealni listki in skorja nepozebnika. Učinkujejo tudi pri vnetjih in blažijo bolečine. Uporabimo ga lahko tudi za spiranje rane. Nepozebnik lahko imamo na vrtu, saj je lep listopaden in pokončno rastoč grm. Zraste lahko tudi do 4 m visoko in v širino. Ima svetlo zelene liste, ki jeseni postanejo svetlo oranžni in rdeči. Ima drobne cvetove, živo rumene, oranžno-rdeče ali temno škrlatne barve. Cveti med decembrom in marcem, odvisno od sorte. Grm ne pozebe vse do ‒25 oC. Izrezujemo le stare in pregoste veje. Sadimo ga v dobro odcedna tla, globoka in bogata tla. Ustreza mu sončna do polsenčna zavetrna lega.
Razbolele mišice pozdravimo s hrenom
Če vas dan po napornem delu na vrtu bolijo mišice, si na razbolelo mišico pritisnemo kompreso z naribanim hrenom. Taki obkladki zdravijo tudi ozebline, išias in revmatizem. Sveži hren namreč izboljšuje prekrvavitev. Tudi hren sodi na vsak vrt in je trajnica. Raste na odprtih in sončnih legah, na rahlih, rodovitnih in vlažnih tleh. Spomladi razmnožujemo z deljenjem ali prerežemo potaknjence. Posadimo jih 5 cm globoko in 30 cm narazen. Za potaknjence izberemo 15 cm dolge in 13 mm debele korenine. Korenine izkopljemo, ko jih potrebujemo. Posušene liste lahko uporabljamo za celjenje površinskih ran. Naribana korenina ščiti prebavila, eterično oje, ki se sprošča pri strganju korenine, pa ima takojšen učinek in očisti zamašene sinuse. Na hitro stisnjenemu soku dodamo bel kis, kar uporabimo pri odpravljanju kožnih peg.
Omenili smo samo nekaj rastlin, ki nam pomagajo pri manjših težavah. Uporabljamo jih previdno in na lastno odgovornost.
Tudi vitamini nedvomno sodijo v zdrave sokove, saj jih zelenjava in sadje vsebujeta obilo. Poleg tega pa je ob poplavi raznih prehranskih dopolnil morda dobro napisati nekaj besed tudi o vitaminih in o tem, koliko jih je priporočljivo jemati. Že na ovojnini vseh prehranskih dopolnil mora biti poleg sestave pri vsakem vitaminu in rudnini navedena tudi priporočena dnevna količina ali priporočen dnevni odmerek (PDO). Kaj to pomeni?
Pogosto se nam te vrednosti zdijo nizke. Na primer: v tableti je 180 miligramov vitamina C, v oklepaju za to vrednostjo pa je navedena RDA le 60 miligramov. Ali bomo potemtakem zaužili preveč vitamina C? In kaj, če tableta vsebuje le 20 miligramov vitamina C? Bo to premalo?
PDO je vrednost oziroma dnevna količina, ki zadostuje za zadovoljevanje potreb po nekem vitaminu ali rudnini vseh zdravih posameznikov (97 ali 98 odstotkov) v nekem prebivalstvu v določenem življenjskem obdobju. PDO količina vitamina je potrebna za preprečevanje akutnega pomanjkanja vitaminov, ki pa je v našem okolju zelo redko. Poleg tega so sprejeli tudi številne dodatne vrednosti, ki pa jih na ovojnini izdelkov skoraj nikoli ne navajajo. UL (Tolearable upper level) je na primer največja raven vnosa – največja še sprejemljiva količina zaužitega vitamina, ki še ne škoduje zdravju.
AI (Adequate intake), primeren vnos, ki pomeni ustrezno količino vitaminov za določeno skupino zdravih ljudi nekega prebivalstva. Včasih zasledimo tudi najmanjšo potrebno količino vitamina, ki jo je nujno zaužiti vsakodnevno in se lahko razlikuje od PDO, vendar tega podatka zaradi povzročanja zmede ne navajamo več.
Bogastvo v rastlinah
Za vitamin A je priporočen dnevni odmerek od 800 do 1000 mikrogramov retinola. Kot vemo, se v naravnih virih vitamin A nahaja v ribjem olju, v jetrih, maslu, siru (v obliki estra retinol palmitata) ter v rastlinah v obliki beta karotena. Ocenjujejo, da dnevne potrebe lahko pokrijemo z 10 grami korenja, 5 grami špinače, 15 grami ohrovta ali 300 grami hrušk, 50 grami jabolk, 30 grami breskev ali 30 grami marelic. V ta namen bi morali zaužiti kar 2,5 litra mleka, 1,1 kilograma govedine, 900 gramov skuš ali 1,1 kilograma sira. Vidimo torej, da so v tem primeru rastlinski viri zelo izdatni!
Pri vitaminu D so dnevne zahteve relativno majhne in jih odrasli pokrijejo z izpostavljenostjo soncu ali pa z vnosom s hrano. PDO znaša približno 5 do 10 mikrogramov. Tu pa so najpomembnejši živalski viri, tj. ribje meso in ribje olje pa tudi mleko, mlečni izdelki, rumenjak, ter žita.
Med zelo priljubljenimi antioksidanti, ki jih zaradi aktivnega oglaševanja pogosto uživamo v pretiranih količinah, je vitamin E. Pomanjkanje vitamina E je redko in tudi resne posledice njegovega pomanjkanja pri ljudeh niso dokazane. Kljub temu ga pogosto priporočajo in še pogosteje uživajo v obliki prehranskih dopolnil. RDA so med 8 in 10 miligramov za odraslega človeka, vendar so različne zaradi različnih oblik vitamina E, ki jih najdemo v prehranskih dopolnilih. Znano pa je, da nekateri ljudje uživajo tudi po 400 in celo do 800 miligramov po nekaj mesecev brez poškodb oziroma motenj v delovanju organizma.
Lahko se poveča le nagnjenost h krvavitvam, še posebno ob sočasnem uživanju zdravil, ki upočasnijo strjevanje krvi. Dnevne potrebe po vitaminu E lahko pokrijemo zgolj z 22 grami (1,5 žlice) koruznega ali 15 grami sojinega (žlica) olja, količine ostale hrane pa bi morale biti kar velike (na primer 1,2 kilogramov skuše, 4,4 kilograma paradižnika, 37 litrov mleka). Vitamini A, D in E so v maščobah topni vitamini, zato se iz organizma ne izločajo in si jih torej naberemo na zalogo.
Za konec še nekaj besed o vitaminu C. priporočen dnevni odmerek je med 60 in 90 miligramov, v preventivi in zdravljenju pa uporabljajo večje odmerke. Povečane potrebe po vitaminu C se pojavljajo v nosečnosti, pri doječih mamicah, pri alkoholikih, kadilcih, pri stresu, poškodbah, zdravljenju z nekaterimi zdravili (oralne kontracepcijske tablete, tetraciklini, acetilsalicilna kislina) in pri dolgotrajnih driskah. Tam je potrebno vnos povečati. Najbolj izdatna naravna vira vitamina C sta ohrovt in brstični ohrovt. Dnevne potrebe pokrijemo že z 80 grami te zelenjave – seveda surove, ne kuhane.
