Prijava
Z delom na vrtu in drugimi aktivnostmi na prostem pa tudi v notranjih prostorih pride do poškodb, kot so odrgnine in podobne manjše poškodbe, ki so spremljevalci našega vsakdana. Čeprav majhne poškodbe največkrat spregledamo kot nič hudega, jih ne gre zanemariti, saj se iz majhne ureznine lahko razvije grdo gnojno vnetje. Prvo pomoč pa lahko najdemo kar na vrtu ali v naravi. Ne spreglejmo naravnih zdravil, ki nam jih ponuja narava, naravne antibiotike, razkužila, sredstva za hitrejše celjenje in tudi blaženje bolečin.
Odrgnine pozdravimo s timijanom ali kamilico
Odrgnine, čeprav so površinske poškodbe, pečejo in so neprijetne. Rano najprej očistimo s čisto vodo ali rahlo osoljeno vodo. Nato jo razkužimo z mlačnim timijanovim ali kamiličnim čajem. Kamilica zelo blagodejno deluje pri celjenju ran, poleg tega pa tudi preprečuje razmnoževanje mikroorganizmov.
Tako timijan kot kamilico pa lahko gojimo doma na vrtu ali kar na terasi. Kamilica potrebuje lahka in dobro odcedna tla na odprti in sončni legi. Posejemo lahko semena, ki jih kupimo, ali če prosimo koga, ki že ima kamilico, da nam odstopi mlade sejančke ali del korenin, saj je kamilica prezimno trdna trajnica in se tudi hitro razmnožuje. Sušimo in uporabljamo lahko liste in cvetove. Sadimo jo tudi v bližini slabotnih rastlin, saj blagodejno deluje na njihovo rast. S hladnim poparkom poškropimo tudi mlade sejančke vrtnin, s čimer vplivamo na rast ter kompostni kup, da pospešimo razgrajevanje. Poparek cvetov uporabljamo tudi kot čaj za krepitev in umiritev, v kopeli pomaga blažiti posledice opeklin ali od vetra izsušeni koži.
Timijan raste na zelo sončnih legah in lahkih ter dobro odcednih tleh. Spomladi ga sejemo ter redčimo oz. presadimo na 25‒40 cm. Čez leto, razen pozimi, pa ga lahko razmnožujemo z stebelnimi potaknjenci ali z deljenjem korenin. Poleti grme redno obrezujemo. Liste obiramo poleti, najboljše med cvetenjem. Vsestransko je uporaben v kulinariki, kjer ga dodajamo v jušne osnove, marinade, nadeve, omake in juhe. Dodajamo ga tudi pikantnim jedem, sadnim solatam in džemom. Njegovi cvetovi privabljajo čebele. Njegov prevretek uporabljamo kot razkužilo. Poživlja tudi krvni obtok, dajemo ga v kopeli in pripravke za odpravljanje mozoljev. Poparek iz timijana in rožmarina pa odpravlja prhljaj. Lahko ga pijemo tudi kot čaj za izboljšanje prebave, če ga sladimo z medom pomaga proti kašlju, prehladih in vnetju grla.
Nepozebnik osuši površinske rane
Če iz rane prične teči rumenkasta tekočina, jo osušimo z obkladkom s čajem iz čreslovine. Za to so idealni listki in skorja nepozebnika. Učinkujejo tudi pri vnetjih in blažijo bolečine. Uporabimo ga lahko tudi za spiranje rane. Nepozebnik lahko imamo na vrtu, saj je lep listopaden in pokončno rastoč grm. Zraste lahko tudi do 4 m visoko in v širino. Ima svetlo zelene liste, ki jeseni postanejo svetlo oranžni in rdeči. Ima drobne cvetove, živo rumene, oranžno-rdeče ali temno škrlatne barve. Cveti med decembrom in marcem, odvisno od sorte. Grm ne pozebe vse do ‒25 oC. Izrezujemo le stare in pregoste veje. Sadimo ga v dobro odcedna tla, globoka in bogata tla. Ustreza mu sončna do polsenčna zavetrna lega.
Razbolele mišice pozdravimo s hrenom
Če vas dan po napornem delu na vrtu bolijo mišice, si na razbolelo mišico pritisnemo kompreso z naribanim hrenom. Taki obkladki zdravijo tudi ozebline, išias in revmatizem. Sveži hren namreč izboljšuje prekrvavitev. Tudi hren sodi na vsak vrt in je trajnica. Raste na odprtih in sončnih legah, na rahlih, rodovitnih in vlažnih tleh. Spomladi razmnožujemo z deljenjem ali prerežemo potaknjence. Posadimo jih 5 cm globoko in 30 cm narazen. Za potaknjence izberemo 15 cm dolge in 13 mm debele korenine. Korenine izkopljemo, ko jih potrebujemo. Posušene liste lahko uporabljamo za celjenje površinskih ran. Naribana korenina ščiti prebavila, eterično oje, ki se sprošča pri strganju korenine, pa ima takojšen učinek in očisti zamašene sinuse. Na hitro stisnjenemu soku dodamo bel kis, kar uporabimo pri odpravljanju kožnih peg.
Omenili smo samo nekaj rastlin, ki nam pomagajo pri manjših težavah. Uporabljamo jih previdno in na lastno odgovornost.
Damjana Benec, univ. dipl. inž. agr.
