Šipek – priljubljena zdravilna rastlina pri gripi in prehladu

Navadni šipek (Rosa canina) boste pri nas našli po vsej Sloveniji, posebej pa pozornost vzbujajo njegovi rožnati cvetovi, ki jih lahko občudujete od maja do julija.

Šipek je pravzaprav divja vrtnica. Je ena najstarejših okrasnih rastlin, saj jo omenjajo že sumerski viri 2700 let pr.n.št. Šipek uporablja tako tradicionalna kot uradna medicina in morda je šipek eden redkih plodov narave, pri katerem se obe medicini ne prerekata o tem – ali je to zdravilo ali ne.

V domačem zdravilstvu se šipkovi plodovi uporabljajo pri primanjkljaju vitamina C, ki našemu organizmu veča odpornost, preprečuje in zdravi prehlad, gripo in druge bolezni in tegobe, šipek pa pomaga tudi pri krvavenju iz dlesni, koristi slabokrvnim nosečnicam in doječim materam ter odpravlja utrujenost.

Družina: Rožnice. Grm. 1-3 m.
Listi: premenjalni, lihopernati s 5-7 jajčastimi, ostro napiljenimi listi, s pecljem zraščena po dva podol¬gasta prilistka.
Cvet(ovi): rožnati, zvezdasti, posamič ali v malo-cvetnih šešuljah, cvetišče vrčasto, na robu pet zavi-hanih čašnih listov, venčni listi srčasti.
Plod: svilenodlakav, trdoluščinast orešek, obdan od škrlatno rdečega omesenelega cvetišča — šipkova jagoda.
Steblo: veje, mladike in glavne žile listov porasle s kaveljčastimi bodicami.
Posebna znamenja: cvetovi prijetno dišijo, meso ploda kiselkasto, sladko in trpko.
Čas in kraj nabiranja: junij venčne liste, oktober—november šipkove jagode z oreški ali brez njih, oktober—november oreške; ob gozdih, mejah, plotovih in bregovih, travnikih in gmajnah.
Delovanje in uporaba: poleg črnega ribeza ima šipek največ vitamina C; pri vseh boleznih, pri katerih primanjkuje vitamina C (hipovitaminozah C); oreški in posušene jagode pospešujejo izločanje seča; pri vodeničnosti, ledvičnih boleznih in kamnih; blago odvaja in poživlja delovanje črevesa.
Priprava: kot čaj — žličko zmečkanih ali v prah stolčenih plodičkov na skodelico vode, naj kuha pol ure, zjutraj in zvečer skodelico čaja skozi mesce; ali: 1-2 žlički šipkovih lupin prelijemo s poldrugim litrom kropa, naj kuha največ 10 minut. Pri kroničnih boleznih me¬hurja in pri protinu priporočajo mešanico šipkove, brinove in pelinove tinkture, vsake po 10 kapljic na dan, razredčeno z malo vode.
Pripomba: alkoholni izvleček iz šišk na šipku — povzroča jih vbod šipkove šiškarice (Fungus Rosae ali Spongia Cynosbati) priporočajo pri zapiranju vode ali bolečem mokrnju — 20 kapljic na dan. Šipkovo vino odpravlja spomladansko utrujenost (ki ji je vzrok pomanjkanje vitamina C).
Druga imena: Babji zob, bavec, divja roža, gošavka, goščevje, harambuc, kokoška, kopina, mačeha, navadni šipek, ošipek, pasja gart(roža), srbevka, srbin, srbljivka, srborit(ec), srboritka, ščiša(k), ščipek, šipečje, šipoje, vodenink, voglovje, volčji zob, zobatka.

Priprava čaja iz šipka

Vrelo vodo se prelijte čez polovico žličke zmečkanih plodov, pustite stati 10-15 minut in precedide. Skodelica šipkovega čaja se popije nekajkrat na dan. Kovina pospeši razpad vitamina C, zato čaja ne puščajte v kovinskih posodah.

Preberite si tudi, kakšna je čajna mešanica za spomladansko čiščenje krvi.

Šipek slovi kot vsestranska zdravilna rastlina, brez posebnih neželenih stranskih učinkov. Zaradi visoke vsebnosti vitamina C v plodovih so različni šipkovi pripravki redni spremljevalci prebolevanja raznih okužb, kot sta prehlad in gripa. Z njimi si lahko krepimo tudi splošno odpornost. Nedavne raziskave kažejo, da šipek morda lahko pomaga celo pri vnetjih sklepov, saj naj bi blažil bolečine in izboljšal gibljivost.

Šipek (Rosa canina) je košat grm, razširjen skoraj po vsem svetu v predelih z zmernim podnebjem. Vzgojimo ga lahko tudi sami iz potaknjenca, ki ga posadimo v vlažna, dobro prepustna in s hranili bogata tla. Najbolj mu ustrezata nevtralna do blago kisla zemlja in sončna lega. Zraste od enega do treh metrov visoko. Na njegovih trnatih vejah se od maja do začetka julija odpirajo nežni svetlo rožnati ali belkasti cvetovi. Ko cvetni listi odpadejo, se cvetišče poveča, omeseni in obarva rdeče. Iz njega se razvije šipkov plod, ki vsebuje številne trde plodiče.

Šipek ima veliko ljudskih imen: babji zob, bavec, divja roža, goščavka, pasja gartroža, pasja roža …

Podobno številčen je tudi seznam tegob, ki jih lajša. Ker nima neželenih stranskih učinkov, je primeren tudi za daljšo uporabo. Med nosečnostjo ali dojenjem pa uživanje šipkovih pripravkov ni priporočljivo.

Šipek ima ploden seznam učinkov

Za lajšanje zdravstvenih težav uporabljamo šipkove plodove, ki jih običajno nabiramo septembra in jih nato sušimo. Pred tem jih razrežemo, izčistimo semena in z njih dobro speremo belkaste laske. Posušeni plodovi imajo prijeten aromatičen vonj po sadju in kiselkast, malce trpek okus. Zelo bogati so z vitaminom C in tudi z vitaminom B₂, pektini, jabolčno in citronsko kislino ter čreslovinami. Vsebujejo tudi proantocianidine, ki delujejo kot antioksidanti.

• Prav zaradi obilja vitamina C šipek priporočajo za krepitev odpornosti, proti prehladu, gripi, pomanjkanju vitamina C in splošni utrujenosti. V ta namen lahko uporabljamo poparek, tinkturo ali kapsule. Pogosto jih jemljemo kot splošno okrepčilo med boleznijo in okrevanjem po njej.
• Zaradi čreslovin šipek učinkuje kot adstringent, kar pomeni, da krči tkivno površino in tako pomaga pri ustavljanju driske, zlasti če je nastala zaradi povišane telesne temperature. V ta namen uporabljamo prevretek, ki ga pijemo redno, posebej pri zajtrku.
• Tako pektini kot organske kisline naj bi šipku pridali diuretični učinek (odvajanje vode). Zato poparek uporabljajo pri vnetnih procesih ledvic in za preprečevanje ponovnih obolenj. Redna uporaba naj bi bila priporočljiva tudi za tiste, ki imajo težave z nastajanjem peska in kamenja v ledvicah ali sečnem mehurju.
• Organske kisline spodbujajo izločanje prebavnih sokov in lajšajo vnetje želodčne sluznice.

Enako kot meso ploda so učinkovita tudi njegova rumena semena. Pred uporabo jih je treba vedno streti. Iz njih lahko pripravimo čaj. V Sibiriji iz njih iztiskajo olje. V ljudskem zdravilstvu jih podobno kot plod uporabljajo pri težavah z ledvičnimi kamni in pri obolenjih ledvic in mehurja. Blagodejno naj bi učinkovali celo pri nekaterih revmatičnih obolenjih, kot je putika.

Šipek kot zdravilo

V Sibiriji in nasploh v Rusiji gresta tradicionalna, torej ljudska medicina in uradna medicina z roko v roki in se z namenom, da ozdravita pacienta, dopolnjujeta. A ker šipek raste tudi pri nas, se lahko odpravite na sprehod v naravo in si njegove plodove naberete sami. Iz plodov šipka si lahko pripravite izvrsten vitaminski pripravek, ki vam bo v zimskih dneh zagotavljal dovolj vitamina C. Šipkove plodove zmeljite in jih vmešajte v med. Vsak dan pojejte 1 žlico tega šipkovega medu.

Vitamin C deluje tudi kot lovilec prostih radikalov in kot katalizator pri delovanju jeter. Ker je vitamin C poleg vsega tudi transmitor v celico, je problem še večji, saj celica ob njegovem pomanjkanju praktično ne dobi hranil. Železo iz zelenjave, sadja in žit se sicer težje absorbira, vendar vitamin C poveča absorpcijo kar za 85%. Vitamin C je kot lovilec prostih radikalov pomemben zaščitnik telesnih celic in preprečuje njihovo izroditev v rakaste celice. Krepi imunski sistem tako, da pospešuje nastajanje beljakovine interferona in s tem močno otežuje vstop bolezenskih povzročiteljev skozi celično membrano v notranjost celice. Deluje kot nekakšen “vratar v celico”.

Preberite tudi: Angina: vnetje grla, s katerim se ne smemo igrati

Zaradi pomanjkanja C vitamina lahko telo tvori preveč holesterola in drugih krvnih maščob, ki se plast za plastjo nalagajo v žilah kot arterosklerotične obloge, ki zožujejo žile in končno privedejo do infarkta. Ker so koronarne arterije izpostavljene največ obremenitvam, v njih nastane največ razpok in se tvori največ oblog, zato je srčni infarkt najpogostejši zaključek tega procesa. Podobno pa vodi zoženje možganskih arterij do možganske kapi.

Angina pectoris, visok krvni tlak, oslabelost srca in motnje v bitju srca so prav tako posledica dolgoletne pomanjkljive preskrbe celice z vitamini. Koronarna skleroza pri tem napreduje izjemno hitro – kot je dokazal dr. Rath, obloge v srčnih arterijah naraščajo vsako leto za 44%! Razgrajevanje maščob v krvi je mogoče pospešiti s povečanim uživanjem vitamina C, pa tudi vitamina E oz. tokoferola (rekorder v vsebnosti je hladno stiskano olje iz pšeničnih kalčkov, saj vsebuje 600 mg tokoferola na 100g).

Vrsta znanstvenih raziskav potrjuje, da dodajanje vitamina C in E vsakodnevni prehrani, še bolj pa naravna oblika obeh vitaminov, zmanjšuje tveganje za infarkt in možgansko kap za polovico.

Od čaja do marmelade

Šipkove plodove lahko uživamo kot poparek, prevretek, tinkturo, kapsule (suhe izvlečke) in celo marmelado.

POPAREK pripravimo tako, da dva grama in pol zdrobljenih šipkovih plodov prelijemo s skodelico vrele vode. Pustimo stati 10 minut in nato precedimo. Popijemo tri do štiri skodelice na dan.

KAPSULE vsebujejo 50 do 200 miligramov suhega izvlečka šipka. Trikrat na dan pred obroki vzamemo po eno ali dve kapsuli in ju poplaknemo z velikim kozarcem vode.

TINKTURO uživamo tako, da 30 kapljic nakapljamo v kozarec vode in pijemo trikrat na dan pred obroki.

OLJE IZ SEMEN vzamemo po eno žličko na dan, in sicer zjutraj na tešče.

PREVRETEK pripravimo tako, da 30 do 50 gramov zdrobljenih plodov stresemo v liter vrele vode in na šibkem ognju kuhamo pet minut. Pustimo 15 minut stati in nato precedimo. Prevretek lahko pripravimo tudi iz strtih semen, le da naj ta stoji še eno uro. Okus je zelo prijeten, saj semena vsebujejo vanilin.

MARMELADA iz šipka (»hečepeč«) je v zimskih mesecih dober dodaten vir vitamina C.

Pasja roža

Rimski naravoslovec Plinij je zapisal, da šipek pomaga pri zdravljenju pasje stekline, po čemer je najbrž rastlina dobila svoje latinsko ime »pasja roža«. V srednjem veku so šipkov čaj priporočali pri pljučnih in drugih nalezljivih boleznih, saj je zaradi večje količine vitamina C nedvomno vplival na ugoden potek bolezni in izboljšal odpornost proti novim okužbam.

Tudi Sibirci šipek priporočajo

Hladno stiskano olje iz šipkovih semen v Sibiriji uporabljajo pri zelo raznovrstnih težavah:

• za zdravljenje prehladov in gripe
• za krepitev imunskega sistema ob kemoterapiji in obsevanju
• za preprečevanje in odpravljanje ledvičnih kamnov ter za odvajanje vode iz telesa
• za preprečevanje srčnih bolezni
• za zniževanje holesterola v krvi
• za masiranje občutljivih in krvavečih dlesni
• za splošno boljše počutje, sploh pri spomladanski utrujenosti
• za mazanje opeklin in razdraženih sluznic
• proti zgagi
• kot preventivo proti raku, ker je izredno učinkovit antioksidant.

Uživali naj bi po eno žličko na dan zjutraj na tešče.

Preberite tudi: Putika: naravni pripravki in ukrepi, ki vam lahko pomagajo

Vir: Zdravje iz rastlin, Prešernova družba 1974