Prijava
Ozkolistni trpotec (znanstveno ime Plantago) je rod, ki vsebuje okrog 200 vrst rastlin, nekatere od njih pa zrastejo tudi do 60 cm v višino. Večina izmed njih sodi med zdravilna zelišča, ki jih, zaradi razširjenosti teh rastlin, uporabljajo ljudski zdravilci po vsem svetu. Če bi v enem stavku strnili naše vedenje o ozkolistnem trpotcu (Plantago lanceolata), bi verjetno vsi rekli približno takole: »Odtrgamo svež list, ga zmanemo med prsti in pritisnemo na prasko ali ranico, ki se potem ne vname, ampak se lepo zaceli.« Navedena trditev popolnoma drži, trpotec pa ima tudi druge zdravilne lastnosti.
Najprej povejmo nekaj o botaniki. V Sloveniji obsega rod Plantago kar deset vrst, od katerih omenimo veliki trpotec (Plantago major), ki ima dve podvrsti, major in intermedia, ter srednji trpotec (Plantago media), blizu Celja pa so našli celo indijski trpotec (Plantago indica), ki je bil verjetno v to okolje prinesen in se je potem razširil.
Ozkolistni trpotec (Plantago lanceolata) nabiramo med cvetenjem od aprila do oktobra. Rastlina je trajnica, raste po travnikih in ob poteh. To je ena izmed zdravilnih rastlin, ki je ni težko najti. Uporabni so nadzemni deli, suličasti listi in cvetovi, ki jih moramo čim hitreje posušiti, sicer počrnijo. Učinkovine v ozkolistnem trpotcu so glikozidi, sluz, klorogenska kislina, ursolna kislina ter kremenčeva kislina. Na sluznici zgornjega dela dihalnih poti naredijo tanko oblogo, ki sluznico ščiti pred draženjem. Učinkovine imajo tudi blago protimikrobno delovanje.
Zdravilni učinki ozkolistega trpotca
Največkrat ga uporabljamo pri težavah z dihali, kot so za pomirjanje dražečega kašlja, za zdravljenje bronhitisa, prehlada ter pri vnetjih grla in žrela. Je tudi blago sredstvo za izkašljevanje. Ker je blag adstringent ga uporabimo za celjenje ran in pri pikih žuželk. Uporablja se tudi pri vnetem sečnem mehurju saj ima zaradi kalija diuretičen učinek. Pospešuje presnovo, čisti kri ter pomaga tudi pri boleznih želodca, driski in hemeroidih.
Iz trpotca si lahko pripravimo tudi čaj, ki ga pijemo trikrat na dan: dve žlički zdrobljenih posušenih listov prelijemo s skodelico vrele vode in pustimo stati 10 minut. Za zdravljenje ran in pikov žuželk pa si pripravimo obkladek iz svežih zmečkanih listov.
Uporaba ozkolistega trpotca
V zdravilske namene uporabljamo zel ozkolistnega trpotca (Plantaginis lanceolatae herba), za katerega so značilni suličasti listi (nekateri mu pravijo tudi suličasti trpotec). Trpotec vsebuje tako imenovane iridoidne glikozide, med katerimi je najbolj znan avkubin. Spojina ima antiseptični učinek (v starejših virih najdemo podatke, da trpotec vsebuje ‘antibiotik’), ki pa je prisoten le pri uporabi sveže zmečkanih listov. Tako pride avkubin v stik z encimom, ki povzroči odcep sladkorne molekule in nastane antiseptično delujoča spojina, avkubigenin. Nepravilno oziroma premalo posušena droga postane črna zaradi polimerov avkubigenina in katalpola.
Ozkolisti trpotec uporabljamo za preprečevanje okužb pri praskah in ranicah – služi torej kot nekakšna travniška prva pomoč. Za pripravo čajev in sirupov pa uporabljamo drogo – posušeno zel trpotca. Tu avkubin in sorodna spojina katalpol nista več učinkovita, na prizorišče vstopijo druge učinkovine, zlasti fenolni glikozidi, kot je akteozid. Zdaj je pravi čas za nabiranje trpotca, ki ga potem posušimo in kot drogo uporabimo pozimi, v obdobju prehladov in gripe.
Droga poleg omenjenih učinkovin vsebuje tudi čreslovine in sluzi, zato pripravki v obliki poparkov, zlasti pa sirupov (znani trpotčev sirup, na voljo v vsaki lekarni) blagodejno deluje na sluznico žrela in požiralnika. Ugotovili so tudi, da je akteozid zelo dober lovilec prostih radikalov, delujejo pa tudi protibakterijsko. V raziskavah, opravljenih pred kratkim, so potrdili tudi protivnetno delovanje, kar vse pripomore k dokazanemu blagodejnemu učinku trpotčevega sirupa in podobnih pripravkov. V tujini je moč dobiti celo pastile in bonbone z izvlečkom trpotca. V tem letnem času torej nabiramo zel ozkolistnega trpotca, ki jo bomo uporabili za pripravo zdravilnih čajev in sirupa jeseni in pozimi.
Ozkolistni trpotec – učinkovita pomoč pri različnih nevšečnostih
Prva pisna omemba uporabe ozkolistnega trpotca izhaja iz asirske medicine, zelo cenjen pa je bil tudi med starimi Grki. Grški zdravnik Dioskurid v svojem delu Materia medica razlikuje dve vrsti trpotca ter obširno opisuje njune zdravile učinke. Ozkolistni tropec priporoča predvsem kot obkladek pri kožnih boleznih.
Kot zelenjava, kuhana s soljo in kisom, naj bi trpotec pomagal pri želodčnih težavah in celo pri griži. Plinij, še en starograški zdravnik, je sok iz trpotca priporočal pri piku škorpijona in ugrizu kače.
Pater Ašič je govoril, da trpotec odlično čisti kri, mehur, ledvice, pljuča in želodca.
Razlikujemo med ozkolistnim in širokolistnim trpotcem, vendar samostansko zdravilstvo ozkolistnemu pripisuje večje zdravilne moči. V zdravilstvu se uporabljajo listi, cvetovi, seme in korenine.
Nemška opatinja sveta Hildegarda iz Bingna je pisala, da trpotec pomaga pri putiki, otečenih bezgavkah in pri zlomih kosti, bil naj bi tudi močan klistir, pomagal pa naj bi celo proti čarom ljubezni. Samostansko zdravilstvo opisuje trpotec kot rastlino, ki hladi, suši in vleče skupaj. Listi trpotca so bili skoraj po vsem svetu najpomembnejše sredstvo za zdravljenje ran, čirov in vnetij, uporabljali pa so ga tudi pri vrtoglavici, kašlju vročini, driski in celo pri slabokrvnosti.
Izvor in pridelava trpotca
Ozkolistni trpotec, poleg širokolistnega trpotca in bolhačice, spada v družino trpotčevk. Trpotčevke naj bi prvotno izvirale s severne poloble, vendar so danes razširjene praktično po vsem svetu. Ozkolistni trpotec se od ostalih vrst trpotcev razlikuje po svojih dolgih in ozkih listih, v katerih so dobro vidne listne žile. Čeprav je ozkolistni trpotec zelo razširjena rastlina, jo za proizvodnjo zdravil pridelujejo v kulturah, da bi zagotovili čim višjo vsebnost zdravilnih učinkovin.
Uporabni deli ozkolistnega trpotca in njihove sestavine
V zdravilstvu uporabljamo listne, korenine, seme in cvetove ozkolistnega trpotca. Pomembne učinkovine so med drugim iridoidni glikozidi, sluzi in čreslovine ter flavonoidi in kremenčeva kislina. Sluzi blažijo vzdraženost, čreslovine pa so po drugi strani adstringentne, iridoidi pa zavirajo razrast bakterij.
Kje lahko uporabimo ozkolistni trpotec
Notranje ozkolistni trpotec uporabljamo pri katarjih dihalnih poti, zunanja uporaba pa je znana pri vnetjih sluznice v ustih in žrelu ter pri vnetnih spremembah na koži.
Ozkolistni trpotec se uporablja tudi proti kašlju, astmi, hemoroidom, turom in driski, z njim pa uspešno in učinkovito oskrbimo tudi različne oblike ran oziroma druge poškodbe kože.
Seme trpotca uporabljamo za uravnavanje holesterola v krvi, pri driski ter za zbijanje povišanje telesne temperature.
Kako uporabiti ozkolistni trpotec
Liste ozkolistne ga trpotca lahko kot čaj, sirup ali kot sok, stisnjen iz svežih rastlin, uživamo pri prehladnih obolenjih in pri driski.
Čaj iz ozkolistnega trpotca si pripravimo tako, da dve zvrhani čajni žlički listov trpotca prelijemo z eno skodelico mrzle vode, nato pa pustimo stati od ene do dveh ur. Čaj potem precedimo in rahlo segrejemo. Uživamo večkrat dnevno.
Če imamo vneto sluznico v žrelu, si ravno tako pripravimo trpotčev čaj, potem pa ga grgramo. Če nas mučijo turi in hemoroidi pa s čajem izpiramo prizadete predele.
Za prvo pomoč pri pikih insektov in pri različnih oblikah ran na prizadeto mesto položimo zmlete ali prežvečene liste ozkolistnega trpotca, liste pa lahko uporabimo tudi kar cele.
Kontraindikacije in stranski učinki pri uporabi ozkolistnega trpotca niso znani.
Povzeto po: Mayer G. J. in sod.: Priročnik samostanskega zdravilstva
Preberite tudi: Pater Simon Ašič – Njegovi nasveti živijo naprej
