Lipa skoraj nikoli ne manjka v čaju, ki ga dobimo ob prehladu. Pripravki iz lipe so priljubljeno domače pomagalo pri prehladnih obolenjih, kašlju, za pospeševanje potenja pri povišani telesni temperaturi in za povečanje odpornosti. Uporabljajo jih še za pomirjanje, odvajanje vode pri obolenjih ledvic in mehurja ter kot blago sredstvo, ki blaži krče.
2 vrsti – lipa in lipovec
V Sloveniji uspevata dve vrsti lipe – lipa in lipovec. Med seboj se kar nekoliko razlikujeta, a sta podobno zdravilni. Obe vrsti najdemo v listnatih gozdovih in kultivirano ob cestah, cerkvah in kmetijah.
Razlika ni v spolu
Lipovo drevo zraste 20 do 40 metrov visoko in ima gladko sivo lubje, ki z leti razpoka. Srčasti listi so nesomerni in nazobčani, lipa ima precej večje kot lipovec. Med seboj se ločita še po številu cvetov v socvetju, po dlakavosti listov in po času cvetenja.
- Lipovec ali malolistna lipa (Tilia cordata) cveti junija in julija, žilni koti na spodnji strani listov so rumenkasto dlakavi in v socvetju je po tri do deset cvetov.
- Navadna ali velikolistna lipa (Tilia platyphyllos) cveti bolj zgodaj, žilni koti so belodlakavi, v socvetju ima dva do pet cvetov.
Sladko dišeči svetlo rumeni cvetovi v pakobulih imajo dolge, zelenkastorumene ovršne liste, ki so združeni s cvetnimi peclji.
Cvetje vabi
Uporabni deli lipe in lipovca v zdravilne namene so njuni cvetovi, ovršni listi in beljava (notranja plast lubja in les tik pod njim). Listov danes ne uporabljamo več.
Nabiramo komaj odprte cvetove skupaj z ovršnimi listi divje rastočih in gojenih dreves ter jih razprostrte v tanki plasti sušimo v senci. Drogo vsaj vsako drugo leto obnavljamo. Stara droga namreč postane rdečkasta in je brez vrednosti. Beljavo lupimo z divje rastočih dreves in sušimo v dobro prezračenih lopah.
Cvetove uporabljamo za poparke, les pa zdrobijo v prašek ali uporabljajo za izvlečke. Cvetovi vsebujejo fenolne kisline, protoantocianidine, čreslovine, flavonoide, sluzi in malo eteričnega olja, ki ima pomirjujoč učinek. Les vsebuje tudi fenolne snovi in floroglucinol.
(Ne)raziskano izročilo
Lipi pripisujejo številne zdravilne učinke. Uporabna naj bi bila:
- ob prehladnih obolenjih. Močno vroč poparek po ljudskem izročilu spodbuja potenje (deluje diaforetično) in izboljšuje odpornost proti prehladu, katarjem zgornjih dihal in gripi. Ker za močno znojenje nobena od sestavin nima dovolj potrjenih učinkov, nekateri avtorji pripisujejo učinek predvsem toplemu napitku. Eterično olje, ki prispeva vonj, in flavonoidi s privlačno barvo pa naj bi olajšali pitje večje količine tekočine. Vendar je nekaj raziskav vendarle potrdilo tudi uspehe lipe pri gripoznih obolenjih otrok in pri preprečevanju nahoda in gripe. Sluzi blažijo vzdražene sluznice pri vnetjih grla.
- kot pomirjevalo. Pripravke iz lipovih cvetov nekateri priporočajo še pri manjših motnjah spanja in živčnih obolenjih. Neka portugalska raziskava je potrdila njihove pomirjevalne učinke (in sicer pri križancu med lipo in lipovcem).
- proti krčem. Že malce starejša raziskava je potrdila, da lipovi cvetovi umirjajo in blažijo krče. Ta učinek pripisujejo vsebnosti fenolnih snovi in floroglicinola. Gladke mišice naj bi sproščal tudi lipov les.
- za žile. Ker naj bi širili žile, jih nekateri priporočajo še ob visokem krvnem tlaku, za odpravljanje maščobnih oblog v krvnih žilah in za lajšanje migren.
- za blaženje vnetja. Protoantocianidini in čreslovine delujejo kot adstringens, torej zmanjšujejo občutljivosti in blažijo vnetne procese na površini kože in sluznic.
- ob prebavnih težavah. Uživanje pripravkov iz beljave naj bi pomagalo pri žolčnih kamnih, napenjanju in prebavnih težavah.
Uporaba lipe
POPAREK pripravimo tako, da pet gramov posušenih cvetov stresemo v liter vrele vode. Namakamo pet minut, nato precedimo. Za kuro s potenjem pijemo zelo vročega, lahko tudi sladkanega z medom. Za preprečevanje prehlada in povečanje odpornosti pijemo manj vročega. Proti manjšim motnjam spanja spijemo skodelico pred spanjem.
PREVRETEK. Ponekod je v navadi dvakrat prekuhan čaj, ki ima lepo rdečo barvo. Pri takšni pripravi je v čaju več čreslovin. Tako kot druge čaje s čreslovinami ga uporabljamo pri obolenjih želodca in črevesja.
Še opozorilo: nikoli ne smemo presegati priporočenih odmerkov, saj preveliki odmerki lahko vplivajo na delovanje srca. Lipove pripravke odsvetujejo bolnikom s srčnimi motnjami. Med nosečnostjo ali dojenjem se lipovim pripravkom izogibajte.
TINKTURO na osnovi beljave (1 : 5 v 25- odstotnem alkoholu) jemljemo proti prebavnim težavam, nastalim zaradi jeter, žolčnim kamnom in boleči napihnjenosti. Vzamemo je pet mililitrov z vodo trikrat na dan pred obroki.
RAZTOPINO (pripravljajo jo iz razredčene tinkture na osnovi iz lipovih cvetov) lahko uporabljamo zunanje na razpokani koži in ob žuželčjih pikih. Na prizadeti predel jo nanesemo večkrat na dan. Pripravljajo jo tudi z borovo kislino.
KAPSULE s praškom beljave v ta namen uživamo tako, da vzamemo po eno kapsulo z veliko vode opoldne in zvečer.
Iz lubja lipe ali lipovca se pripravlja oglje, ki pospešuje izločanje žolča, uporablja pa se tudi za razstrupljanje in odvajanje. Oglje iz lipovega lubja je zmožno nase vezati 50 do 90 – kratno količino drugih snovi kot je njegova prostornina, zato se priporoča pri akutnih zastrupitvah, bruhanju, zaprtju, proti driski ter ostalih želodčnih in črevesnih težavah. Nujna pa je takojšnja odstranitev oglja iz črevesja, kar dosežemo z blagimi odvajali.
Lipovo oglje lahko uporabljamo pri zdravljenju domačih živali v primeru zaprtja, driske, napenjanja in zastrupitev ter za zdravljenje ognojenih ran.