Z vse veฤjim preseljevanjem ljudi v mesta postaja veฤja tudi potreba po naravnem okolju v bliลพini velikih mest. V ลกvedskih mestnih gozdovih je biotska raznolikost razmeroma velika, prav tako pa je velika tudi potreba prebivalcev po naravnih rekreacijskih povrลกinah. ล vedski naravoznanstveniki menijo, da lahko urbane gozdove v enaki meri uลพivajo tako ptice kot ljudje, ฤe so oฤiลกฤeni le do doloฤene mere.

V obseลพni terenski raziskavi na jugozahodu ล vedske so preuฤevali rekreacijsko in ekoloลกko vlogo gozda. Osredotoฤili so se na pet listnatih gozdov v bliลพini treh veฤjih mest in jih v obsegu tri do pet hektarov oฤistili na dva naฤina. Odstranili so bodisi 90 odstotkov podrasti, bodisi 50 odstotkov podrasti na povrลกinah velikosti 50 krat 50 metrov v obliki mreลพnega vzorca. Enako velike kontrolne povrลกine so pustili neoฤiลกฤene. ล tevilo ptic, ki so gnezdile, je v predelih s skoraj vso oฤiลกฤeno podrastjo moฤno upadlo, medtem ko drugi model ฤiลกฤenja ni imel slabih posledic na gnezdenje ptic.
V raziskavi na terenu so trije od ลกtirih vpraลกanih izjavili, da so jim ljubลกi gozdovi, ki so meลกanica odprtih in neokrnjenih. Strinjali so se s tem, da v rekreacijske namene krฤijo manjลกe gozdne povrลกine, smetnjake, klopi in oznake ali kaลพipote pa je treba namestiti tako, da bodo ฤim manj opazni in se zlivali z okoljem.


