Z vse večjim preseljevanjem ljudi v mesta postaja večja tudi potreba po naravnem okolju v bližini velikih mest. V švedskih mestnih gozdovih je biotska raznolikost razmeroma velika, prav tako pa je velika tudi potreba prebivalcev po naravnih rekreacijskih površinah. Švedski naravoznanstveniki menijo, da lahko urbane gozdove v enaki meri uživajo tako ptice kot ljudje, če so očiščeni le do določene mere.
V obsežni terenski raziskavi na jugozahodu Švedske so preučevali rekreacijsko in ekološko vlogo gozda. Osredotočili so se na pet listnatih gozdov v bližini treh večjih mest in jih v obsegu tri do pet hektarov očistili na dva načina. Odstranili so bodisi 90 odstotkov podrasti, bodisi 50 odstotkov podrasti na površinah velikosti 50 krat 50 metrov v obliki mrežnega vzorca. Enako velike kontrolne površine so pustili neočiščene. Število ptic, ki so gnezdile, je v predelih s skoraj vso očiščeno podrastjo močno upadlo, medtem ko drugi model čiščenja ni imel slabih posledic na gnezdenje ptic.
V raziskavi na terenu so trije od štirih vprašanih izjavili, da so jim ljubši gozdovi, ki so mešanica odprtih in neokrnjenih. Strinjali so se s tem, da v rekreacijske namene krčijo manjše gozdne površine, smetnjake, klopi in oznake ali kažipote pa je treba namestiti tako, da bodo čim manj opazni in se zlivali z okoljem.
