Cvetni prah je eden tistih naravnih darov, ki ga pogosto spregledamo, a ima izjemen vpliv na naše zdravje. Majhna zrna, ki jih čebele zbirajo iz cvetov, so prava zakladnica hranilnih snovi, ki lahko izboljšajo naše počutje na številne načine.
Kaj je cvetni prah?
Cvetni prah so drobna zrna, ki jih čebele zbirajo iz cvetov. Vsako zrno je mikroskopsko majhno, a v sebi skriva bogastvo hranil. Cvetni prah je sestavljen iz beljakovin, aminokislin, vitaminov, mineralov in encimov, kar ga uvršča med ene najpopolnejših naravnih živil. Prav zaradi te bogate sestave je že tisočletja cenjen v različnih kulturah.
Hranilna vrednost cvetnega prahu
Cvetni prah je prava superhrana. Vsebuje skoraj vse hranilne snovi, ki jih človek potrebuje. Med najbolj pomembnimi so:
Beljakovine: Cvetni prah vsebuje vseh 22 esencialnih aminokislin, kar ga naredi popoln vir beljakovin.
Vitamini: Bogat je z vitamini B-kompleksa, vitaminom C, vitaminom E in beta-karotenom.
Minerali: Vsebuje železo, kalcij, magnezij, cink, fosfor in kalij.
Encimi: Naravni encimi v cvetnem prahu pomagajo pri prebavi in absorpciji hranil.
Kako cvetni prah koristi zdravju?
Cvetni prah ima številne pozitivne učinke na zdravje. Njegova sestava ga naredi koristnega za skoraj vsak del telesa. Med najpomembnejšimi koristi so:
Krepitev imunskega sistema: Zaradi vsebnosti antioksidantov in vitaminov pomaga telesu v boju proti okužbam.
Izboljšanje energijskih ravni: Kot naravni energijski dodatek je odličen za tiste, ki se počutijo utrujeni ali izčrpani.
Podpora prebavnemu sistemu: Encimi v cvetnem prahu spodbujajo prebavo in pomagajo pri absorpciji hranil.
Kaj pravi stroka?
“Cvetni prah ali pelod je značilen za vsako posamezno cvetočo rastlinsko vrsto in je nekakšen prstni odtis vsake rastline, zaradi česar je edinstven,” je pojasnila Nataša Lilek iz Čebelarske zveze Slovenije. Cvetni prah nastaja v štirih podolgovatih pelodnih vrečkah oziroma prašnicah, ki je spodnji, razširjeni del cvetnega organa prašnika. Ko prašnica dozori se odpre in na prašnikovo površino se sprosti na milijone pelodnih zrnc. Cvetovi rastlin vsebujejo različno število zrnc cvetanega prahu. Tako kot so različne rastline so različna tudi zrnca cvetnega prahu, razlikujejo se po obliki, barvi in velikosti.
Nataša Lilek pojasnjuje, da je med za čebeljo družino vir energije, cvetni prah pa je za čebeljo družino glavni vir ostalih pomembnih hranil, kot so proteini, minerali, maščobe in ostale substance. Prisotnost teh sestavin dokazuje, da se lahko uporablja tudi v prehrani ljudi. Ker je večinoma mešanica različnih pelodov se le ta razlikuje tudi v vsebnosti hranilnih komponent. Cvetni prah, ki so ga čebele nabirale le na eni vrsti rastline imenujemo monofloren cvetni prah, posledično pa vsebuje konstantno oziroma bolj enakomerno sestavo biološko aktivnih snovi. Po navadi pa večinoma čebelarji pridobivajo mešani cvetni prah, saj takšnega naberejo čebele.
Številne raziskave
Cvetni prah je v prvi vrsti živilo, se pa strokovnjaki ukvarjajo tudi s proučevanjem cvetnega prahu za uporabo pri določenih bolezenskih stanjih. “Glavne biološko aktivne sestavine cvetnega prahu so flavonoidi in fitosteroli, ki jim pripisujejo antioksidativno, protivnetno in protimikrobno delovanje. Na živalskih študijah so ugotovili tudi, da naj bi uživanje cvetnega prahu vplivalo na izboljšanje stanja pri slabokrvnosti, arteriosklerozi, osteoporozi in celo proti alergijam,” opisuje Nataša Lilek. Cvetni prah se velikokrat uživa v kombinaciji z ostalimi čebeljimi pridelki.
Cvetni prah lahko zaužijemo na suho, brez vode, vendar se priporoča preden ga pogoltnemo, da se ga dobro prežveči in pomeša s slino. Še bolj pa priporoča, da ga pred zaužitjem namočimo v kozarec vode, soka, jogurta ali ga zaužijemo v kombinaciji s sadjem: “zrna cvetnega prahu se v tekočini razpustijo in tako postanejo lažje prebavljiva, poleg tega pa se bioaktivne snovi, ki jih cvetni prah vsebuje lažje vsrkajo v krvni obtok.” Dodaja, da naj uživamo takšnega, ki je čim bolj svež in primerno hranjen, ter da izvira iz domačega okoliša, sam način uživanja pa je stvar okusa posameznika.
Cvetni prah so sicer opisovali že Stari Egipčani kot življenje dajajoči prah. V Stari Grčiji so mislili, da so skupki cvetnega prahu, ki jih čebele prinašajo v panj iz voska. “Po trdoti so podobne vosku vendar v resnici gre za čebelji kruh,” je opisal Aristotel v knjigi Historia animalium. Tudi Hipokrat je zaupal zdravilnim lastnostim cvetnega prahu in ga večkrat predpisal svojim pacientom.
“Poimenovanje čebelji kruh se je ohranilo mnoga stoletja. Poimenovanje pelod, oziroma pollen, ki je latinsko ime za drobni, fini prah, je prvič uporabil John Ray v knjigi Historia plantarum iz leta 1686,” opisuje Nataša Lilek. Cvetni prah se je začel pogosteje uporabljati v prehrani ljudi šele po drugi svetovni vojni, ko so si čebelarji omislili in izdelali smukalnike za nabiranje.
Pridobivanje cvetnega prahu
Čebele prinašajo cvetni prah v koških svojih nožic v panj. Nataša Lilek opisuje, da so aa pridobivanje osmukanca čebelarji izdelali posebne naprave, ki se imenujejo smukalniki. Smukalnik je sestavljen iz drobnih luknjic skozi katere se mora čebela obložena s tovorom cvetnega prahu stlačiti, če želi priti v panj. Pri tlačenju skozi drobne luknjice, se ji prah osmuka z njenih nožic.
Cvetni prah pa lahko čebele prinesejo tudi v panj, odložijo v celice satja, ki jih napolnijo do dveh tretjin, ostalo tretjino pa napolnijo z medom in s tem preprečijo kvarjenje cvetnega prahu. “Tako shranjen cvetni prah je nedostopen kisiku, zaradi česar začne fermentirati. Razvijejo se bakterije, ki izločajo mlečno kislino, ta je značilna sestavina tako skladiščenega cvetnega prahu.
Takšnemu cvetnemu prahu pravijo čebelarji tudi čebelji kruhek,” opisuje. Iz celic satja ga pridobivamo tako, da ga izkopljemo, zato mu pravimo tudi izkopanec. Cvetni prah izkopanec je bogat z mlečno kislino in vitaminom K. Vsebuje še druge biološko aktivne snovi: aminokisline, vitamine, minerale, v maščobah večkrat nenasičene kisline, ki jih človeški organizem ne more sintetizirati sam in jih mora dobiti s hrano. Hranilna vrednost cvetnega prahu – izkopanca je za čebeljo družino višja od hranilne vrednosti osmukanca.
Za večjo hranilno vrednost so najverjetneje odgovorni mikroorganizmi, ki izvirajo iz prebavil čebel ter pripadajo rodu Lactobacillus in Bifidobacterium ki naj bi bili vključeni pri procesu fermentacije cvetnega prahu v celicah satja, zaradi česar prispevajo k povečanju hranilne vrednosti s proizvajanjem vitaminov.
“Pri pridelavi in predelavi cvetnega prahu tako osmukanca kot izkopanca morajo čebelarji zagotoviti take pogoje, da cvetni prah ni podvržen fizikalnim, kemijskim ali mikrobiološkim tveganjem onesnaženja,” pravi. Tako kot za med in ostale čebelje pridelke in izdelke iz čebeljih pridelkov morajo čebelarji pri svojem delu upoštevati Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu na načelih sistema HACCP. Le tako se lahko pridela kakovosten in varen pridelek.
Kako uživati cvetni prah?
Cvetni prah je vsestranski in ga lahko uživate na več načinov:
Zjutraj v jogurtu ali kosmičih: Lahko ga preprosto potresete po zajtrku.
Dodatek k smoothiju: Dodajte žlico cvetnega prahu v svoj najljubši smoothie za dodaten energijski zagon.
Samostojno: Nekateri ljudje ga uživajo kar na žlico, da izkoristijo vse njegove koristi.
Hren (Armoracia rusticana) pride na naše jedilnike predvsem v velikonočnem času, a bi ga bilo zaradi njegovih številnih dobrih lastnosti dobro uživati pogosteje, a zmerno. Uporablja se njegova valjasta korenina, ki ima zaradi vsebnosti močnega eteričnega olja, oster in pekoč vonj.
Ključni poudarki:
Hren je bogat z vitaminom C (dvakrat več kot limona), vitamini skupine B ter minerali, kot so kalij, kalcij in magnezij, kar prispeva k splošnemu zdravju.
Vsebuje izotiocianate in sinigrin, ki delujejo antibakterijsko, protivnetno in protirakavo, ter pomagajo pri preprečevanju okužb in zmanjševanju vnetij.
Hren spodbuja metabolizem, pomaga pri izgorevanju maščob in daje občutek sitosti, kar je koristno pri hujšanju.
Deluje kot naravni dekongestiv, saj redči sluz, čisti sinuse in lajša težave z dihali, kot so kašelj in zamašen nos.
Gorčična olja v hrenu izboljšujejo prekrvavitev, širijo kapilare in so priporočljiva za ljudi z artritisom ter protinom.
Uživati nariban hren v običajnih dneh nam sploh, vsaj meni in moji družini, ni v navadi. Nanj med letom gledamo kot na zelo nadležen plevel, če si izbori prostor na našem vrtu tam, kjer nam ni po volji. Za njim začnemo stikati po trgovinah z živili, ga iskati po tržnicah in na poljih šele v času približevanja predvsem velikonočnih praznikov. Vseh velikonočnih dobrot, s katerimi obložimo mizo, si preprosto ne moremo predstavljati brez te pekoče rastline.
Hranilna vrednost hrena
Čeprav hrena ne uživamo v velikih količinah, vsebuje številne koristne snovi:
vitamin C – za krepitev imunskega sistema,
kalij, kalcij, magnezij – pomembni minerali za delovanje mišic in srca,
vlaknine – podpirajo prebavo,
glukozinolati – žveplove spojine, ki dajejo hrenu značilen okus in imajo protimikrobne lastnosti.
Zakaj je hren tako koristen za zdravje
Hren vsebuje močne antibakterijske spojine, predvsem izotiocianate, ki dokazano zavirajo rast škodljivih bakterij. To pomeni, da je odličen pri preprečevanju in zdravljenju okužb, še posebej tistih, ki prizadenejo dihala in sečila.
Sama korenina, ko jo izkopljemo in operemo, je brez izrazitega vonja. Ko pa jo začnemo ribati, se začnejo sproščati močno hlapljiva eterična olja, to so predvsem gorčična olja, ki ostro pečejo, a uspešno odpirajo zaprte nosne kanale in nam prinašajo olajšanje ter sprostitev.
“Hrena svežega pogosto ne uživamo ali ga sploh ne najdemo v večini trgovin z živili,” pravi registrirana dietetičarka Amanda Igel, “vendar se to začenja spreminjati. Nekatere trgovine že prodajajo hrenove korenine, najdemo pa ga tudi v nekaterih restavracijah. Ni samo okusna pikantna priloga, temmveč nas lahko presenetijo tudi zdravstvene koristi, kot so njegove protirakave lastnosti“, je Amanda Igel pojasnila za clevelandclinic.
Zmanjšuje vnetja
Hren vam lahko pomaga v boju proti vnetjem, ki lahko prispevajo k razvoju stanj, kot so:
Njegovo pProtivnetno delovanje izvira iz kemikalije, imenovane sinigrin. Ta spojina je prisotna tudi v križnicah, kot so brokoli in brstični ohrovt.
Raziskovalno poročilo nakazuje, da sinigrin moti proces vnetja v telesu, ga ustavi, preden se resnično razplamti. V isti študiji so laboratorijske raziskave pokazale, da lahko sinigrin pomaga v boju proti vnetju, ki povzroča aterosklerozo, otrdelost arterij.
“Potrebujemo več raziskav, da bi dokončno potrdili, da hren zmanjšuje vnetja pri ljudeh,” opozarja Igel. “Toda sinigrin ima številne dokazane koristi.“
2. Ponuja hranila v boju proti raku
Študija kaže tudi, da ima sinigrin tudi protirakave lastnosti. Raziskovalci so opazili protirakavo delovanje tudi pri več drugih molekulah v hrenu. Med drugim vsebuje izotiocianate, fitokemikalijo, ki v študijah na rakavih celicah kaže lastnosti proti tumorjem.
“Rastline iz družine Brassicaceae, ki vključujejo zelenjavo, kot so hren, zelje, ohrovt in cvetača, vsebujejo vrsto spojin, ki lahko motijo rakave celice,” pojasnjuje Igel. “Te spojine to storijo tako, da bodisi ubijejo rakave celice, upočasnijo njihovo sposobnost razmnoževanja ali popolnoma ustavijo njihovo rast.”
Bogat vir vitamina C
Belo meso korenin je zakladnica vitamina C, saj ga vsebuje kar dvakrat več kot limona. Poleg vitamina C v hrenu najdemo tudi vitamine skupine B, minerale kalij, kalcij in magnezij, številne antibiotične snovi, fosfor ter značilna eterična olja, ki mu dajo piko na i. Med njimi velja omeniti gorčično olje, ki ugodno vpliva na prebavo, deluje proti zlepljanju krvnih ploščic, širi kapilare, povečuje prekrvavljenost in se zelo priporoča ljudem, ki imajo težave z artritisom ter protinom.
Odličen za srčno-žilni sistem
Hren pozitivno vpliva na srce in ožilje. Vsebuje snovi, ki pomagajo zniževati krvni tlak in uravnavati raven holesterola. Redno uživanje lahko zmanjša tveganje za srčno-žilne bolezni, kot so ateroskleroza, visok krvni tlak in celo srčni infarkt.
Naravna pomoč pri hujšanju
Če želite izgubiti kakšen kilogram, a brez pretiranega odrekanja, je hren lahko vaš zaveznik. Zaradi svoje pekoče narave spodbuja metabolizem in pomaga telesu hitreje porabljati kalorije. Poleg tega skoraj ne vsebuje kalorij, hkrati pa daje občutek sitosti.
Za poln nos in boleče sinuse
V tem primeru priporočamo ribanje sveže hrenove korenine. Učinkovine v njem redčijo sluz in tako omogočijo hitrejše čiščenje nosu in sinusov.
Naravni antibiotik
Gorčično olje deluje kot antibiotik. Antibiotična sestavina, ki jo vsebuje, prehaja neposredno v kri že v dvanajstniku, kar je prednost pred klasičnimi antibiotiki, saj tako ne pride do okvare črevesne flore. Hren tudi preprečuje razvoj patogenih bakterij in virusov!
Nekaj študij nakazuje tudi, da imajo izotiocianati v hrenu močan antibakterijski učinek proti nekaterim precej močnim bakterijam.
Druga študija je pokazala, da izotiocianat učinkovito bori proti H. pylori, bakteriji, ki povzroča želodčne razjede. Prav tako uničuje Salmonelo, drugo nevarno patogeno bakterijo, ki se prenaša s hrano.
Naravno razstrupljanje telesa
Hren spodbuja delovanje jeter in ledvic, kar pomeni, da pomaga telesu pri odstranjevanju toksinov. Prav tako spodbuja znojenje, kar še dodatno pripomore k čiščenju organizma.
Kdaj in kje nabiramo hren?
Po ljudskem izročilu hren kopljemo in uživamo v mesecih, ki v imenu meseca vsebujejo črko R. V mesecih, ko se pogosto pojavljajo prehladna obolenja in zdravilne učinkovine so v tem času tudi najbolj aktivne. Če imamo slučajno vnetje sinusov, zelo priporočamo ribanje sveže korenine, vendar vam predlagam, da jo ribate zunaj, ker hitro izzove solzenje in kihanje vseh prisotnih.
Kako shraniti nariban hren?
Nariban hren hitro izgubi ostrino in svežino, zato ga je najbolje shraniti pravilno:
V hladilniku: Dajte nariban hren v steklen kozarec in ga prekrijte z nekaj kapljicami kisa ali limoninega soka, da ohranite njegovo ostrino. Shranjujte v hladilniku do enega tedna.
V zamrzovalniku: Lahko ga zamrznete v majhnih porcijah (na primer v ledenih kockah) in ga po potrebi uporabite. Tako bo ohranil okus več mesecev.
S vakuumiranjem: Če imate možnost, vakuumsko zaprt bo dlje ohranil svežino v hladilniku.
Kako shraniti hren v kozarcih?
Če želite hren shraniti v kozarcih, ga lahko pripravite kot vloženega:
Naribajte ga in ga takoj prelijte z mešanico vode, kisa in soli, da preprečite izgubo ostrine.
Mešanica za shranjevanje: Na 250 g hrena uporabite 2 dl kisa, 1 dl vode, 1 žličko soli in 1 žličko sladkorja. Po želji lahko dodate malo olja.
Napolnite sterilizirane kozarce, tesno zaprite in shranite v hladilniku. Tako pripravljen zdrži več mesecev.
Kako naribati hren?
Hren je močan in pri ribanju lahko draži oči in nos, zato upoštevajte te korake:
Pripravite si zaščito – delajte v dobro prezračevanem prostoru ali uporabite zaščitna očala.
Olupite korenino – z nožem ali lupilcem odstranite zunanjo plast.
Naribajte – uporabite drobno strgalo ali multipraktik, da dobite fino konsistenco. Če uporabljate ročno strgalo, ga ribajte nad posodo, v kateri boste takoj dodali kis ali limonin sok, da preprečite potemnitev.
Shranjevanje – nariban hren takoj uporabite ali ga shranite po zgornjih metodah.
Na ta način boste ohranili svežino in ostrino ter ga lahko uporabljali dlje časa! ?
Hren uživajte v zmernih količinah
priporočamo ga sladkornim bolnikom, saj njegove učinkovine ugodno vplivajo na odpravo motenj delovanja trebušne slinavke.
pomaga pri infekcijskih okužbah sečil in ledvic.
ugodno vpliva na jetra, srce, predvsem pa na prebavo.
ugodno učinkuje pri vnetjih sinusov in ostalih prehladnih obolenjih.
blagodejno učinkuje pri vnetju živcev, išiasu, drugih revmatičnih obolenjih in protinu. V vseh teh primerih vam priporočamo uživanje nastrgane korenine, pomešane z medom ali sladkorjem.
krepi imunski sistem!
Morda niste vedeli, da hren vsebuje veliko encima peroksidaza, ki pospešuje prekrvavitev, omogoča hitrejše celjenje ran ter pripomore k znižanju krvnega tlaka. Prav tako čisti telo, spodbuja prebavo, razkužuje in je tudi naravni diuretik. Izvrsten je pri zdravljenju sečil in pri odpiranju zamašenih dihalnih poti.
Uporaba hrena v kulinariki in okusni recepti
Nariban hren lahko vedno postrežemo kot samostojno prilogo, še posebej dobro se na primer poda k prekajenemu svinjskemu mesu, svinjskim rebrom, svinjski pečenki, kuhani govedini, na severu pa ga ponudijo tudi k prekajenim ribam, česar pa sama še nisem preizkusila.
Kisla hrenova omaka
Potrebujemo:
150 g naribanega hrena
6–7 žlic juhe
kis
žlico olja
sol
Priprava:
Nariban hren prelijemo z vrelo juho in pustimo, da se počasi ohladi. Ohlajenemu hrenu dodamo sol, olje in kis po okusu ter dobro premešamo! Omaka se izvrstno poda h kuhani govedini, šunki, prekajenim dobrotam in pečenkam nasploh. Vse boste tudi odlično prebavili!
Jabolčni hren
Jabolčni hren je okusna in osvežujoča priloga, ki združuje sladkobo jabolk in pikantnost hrena. Odlično se poda k mesnim jedem, še posebej k šunki, pečenki ali ribam. Pripravite ga hitro in enostavno!
Sestavine:
2 srednje velika jabolka (najbolje kislo-sladka, npr. zlati delišes ali granny smith)
2 žlici sveže naribanega hrena
1 žlica limoninega soka (za ohranitev svežine in barve jabolk)
1 žlica jabolčnega kisa (za dodatno aromo)
1 žlica medu ali sladkorja (po okusu)
Ščepec soli
2 žlici kisle smetane ali grškega jogurta (po želji, za kremastejšo teksturo)
Postopek priprave:
Priprava jabolk ?
Jabolka operite, olupite in naribajte na drobnem ribežnu. Takoj pokapajte z limoninim sokom, da preprečite porjavitev.
Dodajanje hrena ?
Naribajte svež hren (ali uporabite pripravljenega) in ga dodajte k naribanim jabolkom. Količino lahko prilagodite svojemu okusu – več pomeni da bo jed bolj pikantna.
Začimbe in izboljšave ?
Dodajte jabolčni kis, med (ali sladkor) in ščepec soli. Dobro premešajte, da se okusi enakomerno porazdelijo.
Po želji dodajte kislo smetano ali jogurt ?
Če želite bolj kremast jabolčni hren, vmešajte dve žlici kisle smetane ali grškega jogurta.
Postrežba ?
Jabolčni hren pustite stati vsaj 15 minut v hladilniku, da se okusi prepojijo. Postrezite kot prilogo k mesnim jedem ali namaz na kruhu.
Topla hrenova omaka
Potrebujemo:
400 ml juhe
2 beli žemlji,
20 g masla
150 g naribanega hrena
50 ml kisle smetane
sol
poper
Priprava:
Na maslu prepražimo koščke sveže narezanih žemelj, jih zalijemo z juho in kuhamo še toliko časa, da se popolnoma zmehčajo. Nato jih pretlačimo. Dodamo nariban hren, sol, poper in kislo smetano, ki še dodatno obogati okus.
Hrenov kis
Potrebujemo:
100 g hrena,
1 l kisa.
Priprava: Hren namakamo 10 dni v kisu, vsak dan pa premešamo. Po 10 dneh precedimo.
Uporaba: Uporabljamo ga kot kozmetično sredstvo proti aknam in odstranjevanju pigmentnih peg na koži. Dobljeno tekočino razredčimo, v 2 dcl vode damo žlico dobljene tekočine in dvakrat do trikrat na dan namažemo prizadeto mesto.
Hrenova tinktura
Potrebujemo:
175 g naribanega hrena,
0,5 l 96-% alkohola.
Priprava: Nariban hren damo v steklenico s širšim ustjem ter prelijemo z alkoholom. Steklenico prestavimo na temno mesto in 15 dni pustimo, da se hren namaka. Po 15 dneh precedimo.
Uporaba: Tinkturo uporabljamo za odpravljanje ogrcev in drugih kožnih nečistoč na obrazu in preostalemu telesu. Tinktura pomaga tudi pri odstranjevanju t. i. jetrnih peg ali starostnih peg. Dvakrat do trikrat na dan namažemo prizadeto mesto. Opazujemo, kako se koža odziva, če se nam koža preveč izsuši na mestu mazanja, prekinemo z mazanjem.
Hren z medom
Potrebujemo:
250 g naribanega hrena,
200 g medu.
Priprava: V steklen kozarec damo nariban hren in ga prelijemo z medom. Večkrat pomešamo.
Uporaba: Uživamo ob prehladnih obolenjih, kašlju, ko smo še zdravi, za izboljšanje imunskega sistema. Enkrat do dvakrat na dan zaužijemo po eno čajno žličko hrena z medom. To počnemo en teden, postopek lahko ponovimo čez nekaj dni.
Previdnost pri uporabi ni nikoli odveč!
uživajte ga v zmernih količinah. Večje količine lahko povzročijo krvavitev iz ledvic.
uporabljajmo ga kot začimbo.
ne priporočamo ga ljudem z obolelim želodcem ter tistim, ki imajo težave s ščitnico in ledvicami.
ni primeren za nosečnice in doječe matere, pa tudi ne za otroke!
ne sme priti v stik z očmi! Eterično olje lahko draži kožo, povzroči nastanek mehurjev ali celo lažjih opeklin.
Kako posaditi gojiti hren na vrtu?
V naravi in tudi na vrtu je hren lahko večletna rastlina, v nasadih pa dvoletna rastlina. V prvem letu po saditvi se razvije tanek koren, v drugem letu pa odebeljen koren. Zacveti z belimi majhnimi užitnimi cvetovi. Korenine lahko izkopavamo čez vse leto. Je zelo trdoživ in počasi se nam lahko razraste tudi čez ves vrt. Zato priporočamo, da mu namenite mesto na robu vrta. To storimo tako, da v zemljo zakopljemo tanke lesene deske, ki razmejijo gredico s hrenom in preostali vrt.
Hren glede temperatur ni posebej zahteven. Sicer pa ima najraje sončne ali polsenčne lege. Manj primerna pa so vlažna, težka in suha tla. Dobro bo rastel tudi v globljem koritu, kar nas reši pred neželenim nenadzorovanim širjenjem po vrtu, oziroma si ga lahko pridelamo tudi na okenski polici. Najlepše korene bomo pridelali na kakovostni, globoki zemlji. Preden ga posadimo, moramo tla primerno obdelati, torej jih zrahljamo ter očistimo kamenja in plevela. Gnojimo z zrelim kompostom ali hlevskim gnojem.
Hren je preprost za razmnoževanje
Hren lahko uspešno razmnožimo iz ene same korenine. Če imamo možnost, lahko korenino izkopljemo na njivi, morda travniku. Lahko pa odrežete vrhnji del pri kupljeni koreniki in ga posadite v zemljo. Če nameravamo posaditi cel koren, pa debelejši del poševno posadimo v brazdo, tako globoko, da je vrhnji del korena 5 cm pod zemljo. Posadimo jih spomladi, marca in pustimo rastlini ali rastlinam dovolj prostora za rast, okvirno merilo naj nam bo, da na 1 m2 sodijo največ štiri rastline hrena.
V nekaj tednih bomo opazili prve liste. Skrbimo, da je rastlina dovolj zalita in da ni plevelov. Ko rastlina razvije prve prave velike liste, ne potrebuje več veliko pozornosti. Vsekakor pa bo ob sušnem obdobju občasno obilno zalivanje dobrodošlo za še boljšo rast. V prvem letu nam še ne bo zrasel dovolj debel koren, ga pa presadimo. Zrasli del v prvem letu izkopljemo in ostranimo vse stranske izrastke, tako bo v naslednjem letu korenika lepša in daljša, ter ga posadimo nazaj v zemljo.
V jeseni koren izkopljemo. Grobo očiščene korene lahko skladiščimo v vlažnem pesku ali zavijemo v folijo in hranimo nekaj dni v hladilniku. Poleg glavnega korena nam izraste še kakšen stranski izrastek, ki ga lahko uporabimo za nadaljnje razmnoževanje.
Viri in raziskave
Romanian Wild-Growing Armoracia rusticana L.: terapevtske lastnosti [Romanian Wild-Growing Armoracia rusticana L.: therapeutic properties]. PMC. 2023. Dostopno na: https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC10295413/
Herz C, idr. Vrednotenje vodnega izvlečka korena hrena: antiphlogistični učinki na imunske celice in modulacija poti COX in LOX [Evaluation of an Aqueous Extract from Horseradish Root: antiphlogistic activity in human immune cells via COX and LOX pathways]. PMC. 2017. Dostopno na: https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC5274677/
Șuian B, Amariei S. Ekstrakcija in karakterizacija bioaktivnih spojin v hrenu (Armoracia rusticana): poudarek na polifenolih, vitaminu C in maščobnih kislin [Extraction and Characterization of Bioactive Compounds in Horseradish (Armoracia rusticana): Focus on Polyphenols, Vitamin C, and Fatty Acids]. Applied Sciences. 2025. Dostopno na: https://www.mdpi.com/2076-3417/15/12/6534
Na trgovskih policah ste najbrž že zasledili ogrščično olje in olje repice oziroma repično olje. Gre za enaka olja iz enake rastline, se pravi iz oljne ogrščice.
Pravo repično olje je pravzaprav škodljivo za človešlo zdravje in ga tako sploh ne prodajajo za prehranske namene. Če na steklenici piše repično olje, gre za napako in je to le plod napačnega prevajanja. Morda je razlog tudi v tem, da je repica po videzu zelo podobna ogrščici, a gre za dve popolnoma različni rastlini.
Genske razlike med njima so tolikšne, da spadata vsaka v svojo botanično vrsto. Poleg tega sta pridelek in vsebnost olj v semenu repice manjša, iz ozimne repice stiskajo olje za tehnične namene, jaro repico pa večinoma pokrmijo svežo ali jo silirajo.
Oljna ogrščica oziroma Brasica napus L. var. napus je v Sloveniji že dokaj razširjena in pomembna kmetijska rastlina, ki jo kmetje pogosto uporabljajo tudi za kolobarjenje. V Sloveniji pridelujemo predvsem ozimno ogrščico, ki je tudi bolj rodovitna. Poleg tega je za kmete finančno zanimiva poljščina, izboljšuje pa tudi rodovitnost tal. Je pomembna oljnica tudi v hladnejših območjih, čeprav njeni predniki izvirajo iz toplejšega Sredozemlja in jugovzhodne Azije. Največ ogrščice v Evropi posejejo v Nemčiji, po posejanih površinah sledijo Francija, Velika Britanija, Poljska in Rusija.
Zdravilno ogrščično olje
Ogrščično olje vsebuje okoli petdeset odstotkov kvalitetnega olja, okoli 20 odstotkov beljakovin ter tudi pomembne vitamine in minerale. Semena nekaterih sort sicer vsebujejo le dvajset odstotkov olj, nekatera pa tudi šestdeset odstotkov. Ogrščično olje za prehransko uporabo je izredno priljubljeno in iskano, saj ima zdravo sestavo maščobnih kislin, in sicer okoli 65 odstotkov oleinske kisline, okoli 18 odstotkov linolne kisline in okoli devet odstotkov linolenske kisline. Vsebuje tudi veliko vitaminov in mineralov, med njimi ima tudi visoko vsebnost vitamina E. Poleg tega je olje ogrščice izjemno uporabno tudi v kuhinji, saj ga lahko segrejemo tudi do 180 stopinj Celzija. Tako je obstojnejše od sončničnega olja, tudi po večkratnem pogrevanju.
Poleg tega ima ogrščično olje tudi zdravilne učinke na naše telo. Pomaga pri nizki telesni odpornosti, nespečnosti in razdraženosti. Krepi torej imunski sistem, znižuje nivo slabega holesterola v krvi, krepi srce in ožilje.
Čeprav je olje ogrščice zelo zdravo, morate biti pri nakupu pazljivi na način njegove predelave. Preverite, ali je oljna ogrščica predelana na ekološki način, saj se boste le tako izognili strupenim dodatkom, kot so pesticidi, herbicidi, antibiotiki in tako dalje. Poleg tega je zelo pomemben tudi postopek pridelave olja, saj se pri nekaterih pridelavah dopušča uporaba ekstrakcijskega topila imenovanega heksan. Lahko se zgodi, da sledovi toplia ostanejo v olju. Olje ogrščice je zelo zdravo, a vedno kupujte le olja, ki so pridelana na ekološki način in ki so hladno stiskana.
Sicer ogrščico uporabljajo tudi za izdelovanje biodizla. Za pridelavo je treba ogrščično seme najprej zdrobiti, olje pa izsušiti z organskimi topili. Olje, ki bo v končni fazi živilo, je treba prečistiti. Olje, ki se ga bo uporabljalo za tehnične namene pa dajo v prodajo kar neprečiščeno. Tega se uporablja denimo za strojenje usnja, za mazanje strojnih delov in podobno. Tudi za biodizel je treba olje dodatno predelati. Poleg tega so njive ogrščice zelo priljubljene za čebelarje, saj jih čebele obožujejo. Oljna ogrščica je tudi zelo lepa rastlina, zlasti privlačni so večji in cvetoči posevki. Pogled na lepa rumena polja dvigne razpoloženje vsem romantičnim dušam.
Stres je postal eden najhujših sovražnikov našega zdravja. Še nikoli v zgodovini človeštva ni bil vpet v naša življenja v taki meri, kot danes. Z njim se srečujemo tako na delu, kot tudi v privatnem življenju. Stres dojemamo že kot del našega vsakdana.
Po zadnjih podatkih naj bi 70 do 80 odstotkov bolnikov obiskalo zdravnika, zaradi bolezni, ki so povezane s stresom.
Stres je najhujši sovražnik zdravja
Na vsakem koraku nas vsi vseskozi opozarjajo, kako močno je stres škodljiv za naše zdravje, saj nas izčrpava in je glavni vzrok za razvoj raznovrstnih bolezni. Zakaj pa je stres tako nevaren za naše zdravje? Odgovor je zelo preprost. Stres ruši delovanje imunskega sistema. Pade nam odpornost in imunski sistem nas ne more uspešno braniti pred vdorom patogenov. Poleg tega pa je imunski sistem zadolžen za prepoznavanje in uničenje rakavih celic. Dober in zdrav imunski sistem to nalogo opravlja brez večjih težav, ko pa je oslabljen, je seveda tudi ta naloga otežena.
Stres in njegov vpliv na zdravje
Stres ne vpliva samo na slabo počutje in razdražljivost ampak tudi na naše zdravje. Posledice stresa se tako kažejo na delovanju imunskega sistema, prebavi, koži, mišicah, reproduktivnih organih, srcu itd.
[quote_box_center]Stres povezujejo s šestimi najpogostejšimi vzroki smrti, kot so srčno-žilne bolezni, rak, bolezni dihal in jeter, nesrečami in samomori in prav zaradi tega velja danes stres za enega pomembnejših povzročiteljev zdravstvenih težav.[/quote_box_center]
V službi smo najbolj pod stresom
Večina ljudi pravi, da stres doživljajo največkrat na delu. Stres v službi najpogosteje doživljamo kadar smo pod časovnim pritiskom, odgovorni smo za več nalog hkrati, občutek imamo, da se od nas pričakuje več kot smo zmožni narediti ter ko smo odgovorni tudi za delo drugih, kar je še kako stresno. Vedno več ljudi pa se žal srečuje tudi s težkimi delovnimi pogoji, saj so primorani k opravljanju dela izven delovnega časa. Zaradi obilice dela in odgovornosti ne morejo niti koristiti celotnega dopusta ali si v primeru bolezni vzeti bolniške. Občutek imajo, da niso dovolj cenjeni za opravljeno delo in pojavi se občutek nezadovoljstva. Kot vidimo je veliko dejavnikov, ki povzročajo stres na delovnem mestu in še bi jih lahko naštevali.
Stres nas lahko stane zdravja
Verjetno ste že kdaj od koga slišali ali prebrali kako stres škoduje zdravju. Večkrat slišimo »Zaradi stresa boš še zbolel…«. Pa še vedno se premalo zavedamo posledic stresa in živimo pod stresom. Čeprav bi želeli, si žal življenja brez stresa praktično ne predstavljamo več. Postal je naš zvesti spremljevalec. To pa še ne pomeni, da nam ne škoduje. Zaradi stresa se neprestano počutimo utrujeni, slabo spimo, primanjkuje nam energije, zalotimo se, da smo večino časa nervozni, razdražljivi in napeti. Poleg tega imamo lahko pogoste glavobole, težave s prebavo, kožo, bolečine v želodcu ali slabšo odpornost. Vse to so znaki, da je stres že začel škodovati našemu telesu oz. zdravju. Najpomembnejše je, da ukrepamo, preden povzroči resnejša vnetja in razvoj bolezni.
Če smo pod močnim stresom dalj časa pride do izčrpanosti oz. izgorelosti, ki se kaže v nenehni utrujenosti, pomanjkanju interesa za karkoli, živčnosti, težave s koncentracijo, pogosti glavoboli, celo migrene, ponavljajoče se bolezni, težave s kožo, prebavo itd.. Naš imunski sistem je popolnoma porušen in tako na stežaj odpremo vrata vsem boleznim današnjega časa.
Kako se lahko zaščitim pred stresom?
Stres predstavlja veliko obremenitev in pritisk za telo, izčrpava imunski sistem in v primeru, da se posameznik nanj ne odzove ustrezno in pravočasno, povzroča razna vnetja in nato razvoj resnejših obolenj , ki so včasih lahko tudi usodna. Vseskozi nas opozarjajo, da je stres eden glavnih povzročiteljev bolezni, kot so rak, srčno-žilne bolezni, kapi, povišan holesterol itd. V kolikor se ne znamo učinkovito sprostiti in izogniti stresu, pa lahko pomoč poiščemo v tradicionalnih zdravilnih zeliščih. S skrbno izbranimi kombinacijami rastlinskih izvlečkov, mineralov in vitaminov pripomoremo k ojačitvi imunskega sistema do te mere, da lahko telo uspešno brani pred posledicami stresa. Vaš imunski sistem bo tako v optimalni pripravljenosti, zaradi česar se bo lahko v vsaki stresni situaciji hitro in učinkovito odzove in vas brani pred posledicami stresa. Čas je, da preventivno poskrbite zase in svoje bližnje tako, da okrepite imunski sistem in se s tem zaščitite pred posledicami stresa.
Saw palmetto ali Palmeto ali žagolista palma (Sabal serrulata oziroma Serenoa repens) je nižja palma s pahljačastimi in našpičenimi listi. Palmeto raste iz plezajoče korenine, njena socvetja pa so gosto dlakava in čez čas naredijo jagode v velikosti oljke. Črne jagode žagoliste palme so sladke, kasneje pa postanejo močno pekoče.
Palmeto prihaja k nam iz Južne Amerike
Saw palmetto nosi prvo in staro botanično ime sabal, ki so ga uporabljaji v Južni Ameriki, latinska beseda serrulata pa pomeni majhno žago, na katero spominjajo listi rastline. Ime serenoa prihaja od ameriškega botanika Serena Watsona. Po svetu je žagolista palma najbolj poznana pod imenom saw palmetto, pri nas pa ji pravimo kar palmeto.
Palmeto izvira iz južnih obalnih držav Severne Amerike, iz Srednje Amerike in tropske Južne Amerike, njegove sadeže pa so ljudje uporabljali že več tisočletij nazaj. Nekatera plemena Indijancev so plodove saw palmetta celo sušila, da so tako obstali in so jih lahko uživali čez celo leto. Že tedaj so odkrili zdravilne učinke sadežev, z njimi so si pomagali pri povečani prostati, cistitisu, gonoreji in ob draženju sluznice. Saw palmetto so uporabljali tudi kot diuretik in pa za sprostitev.
Palmeto tudi proti izpadanju las
Poleg naštetega je uživanje zrelih plodov palmeta spodbujalo kopičenje mesa in maščob ter krepilo človeka. Ta pojav je viden tudi pri nekaterih tamkajšnjih živalih, ki se v času zrelih plodov zredijo in si pridobijo moči, ki so jih v času suše izgubile. Že tedaj so olje iz semen uporabljali pri kašljanju in nespečnosti. Iz plodov in korenine naj bi izdelovali tudi afrodizijak. Zdravilo so izdelovali iz tinkture plodov in iz zdrobljenih semen. Kasneje so plodove uporabljali še za aromatizacijo vinjaka in za krmo za divje živali. Izvleček palmeta zmanjša aktivnost 5-alfa-reduktaze, ki spodbuja metabolizem testosterona v njegovo aktivno obliko, zato naj bi bil saw palmetto tudi učinkovit pri boju proti izpadanju las. Evropski in ameriški zdravniki že okoli dvesto let uporabljajo ekstrakt palmeta tudi za zdravljenje šibkosti in za okrevanje po večjih operacijah.
Saw palmetto in benigno povečanje (hiperplazija) prostate
Danes se palmeto uporablja v številnih prehranskih dopolnilih, v glavnem za zdravljenje blage do zmerne povečane prostate ali benigne hiperplazije prostate (BHP). Pri BHP povečana prostata pritiska na začetni del sečnice pod mehurjem in zaradi svoje velikosti draži mehur. S tem povzroča težave pri mokrenju, lahko opazimo šibek curek seča, dolgo čakanje pred uriniranjem, prekinjenje curka med mokrenjem, pogosto mokrenje z nočnim vstajanjem, občutek nepopolno izpraznjenega mehurja po tem, ko ste odšli na stranišče in podobno.
Tveganje za BHP se povečuje s starostjo, saj nimamo histoloških dokazov, da bi imel BHP kakšen moški pred tridesetem letu starosti. Pri kar 88 odstotkih moških lahko s histološko preiskavo dokažemo BHP pri 80-letnikih. BHP je najpogostejša bolezen prostate, ki pa ni malignega značaja in z rakom prostate ni vzročno povezana.
Saw palmetto so opisovali v številnih knjigah
Palmeto je opisan tudi v Ameriški kraljevi knjigi o zdravilih iz leta 1898. Sodeč po tedanjem opisu ekstrakt palmeta pomaga pri izkašljevanju, ublaži kašelj in nadzoruje draženje sluznice. Pomagal naj bi tudi pri astmi in tuberkulozi. Že tedaj so opisovali dokaze, kjer se je ekstrakt palmeta izkazal za koristnega pri kroničnem bronhitisu, pri oslovskem kašlju ter pri težavah s prebavili. Saw palmetto izboljša apetit, prebavo in asimilacijo. Opisovali so njegov koristen učinek na reproduktivne organe, kot so prsa in prostata.
Zdravljenje raka prostate
Ekstrakt palmeta so preizkušali tudi za zdravljenje raka prostate. V ZDA so naredili več študij, a sodeč po podatkih Ameriškega združenja za raka, zaenkrat še ni oprijemljivih dokazov, ki bi govorili v prid temu, da saw palmetto zdravi raka prostate. Saw palmetto je znan tudi po tem, da stimulira moški libido in povečuje moško seksualno energijo. Poleg tega, da povečuje spolno delovanje in poveča spolno poželenje, zmanjšuje tudi nivo slabega holesterola v krvi.
Dojenčki imajo zelo občutljivo kožo, zato moramo dobro in redno skrbeti za higieno. Njegova koža je debela le za eno petino odrasle kože, zato se še toliko hitreje vname in poškoduje. Poleg tega so dojenčki pogosto mokri, vlažni polulani in tako dalje. Poleg tega še nimajo aktivnih žlez lojnic in znojnic. Občutljiva je tako koža na ritki, kjer imajo pleničko, občutljivi so tudi deli v pregibih, koža na obrazu je hitro dovzetna za okoljske vplive, zato jo zaščitimo pred mrazom, soncem, vetrom in drugimi vplivi.
Poleg tega so dojenčki bolj občutljivi na razne kozmetične izdelke, še posebej, če vsebujejo veliko agresivnih snovi, kot so razne dišave. Če boste otroka preveč milili, se mu bo lahko koža preveč izsušila. Zato dojenčkovega telesa ne milimo vsak dan, pač pa le najnujnejše predele, kot je otroška ritka. Umivajte jih le z vodo, ki ga bo dovolj očistila. Milo za celo telo uporabite le enkrat ali dvakrat na teden. Če ima veliko oblog, ga lahko šamponirate pogosteje. Za umivanje uporabite doma narejeno naravno milo, ki je neagresivno. Uporabljate trdo milo, ki ga malce navlažite in dodate na krpico. Tekoče milo namreč pogosto nanesemo v prevelikih količinah. Zaradi tega dojenček ne bo nič bolj čist, le koža se mu bo lažje vnela. S krpico z nekaj milnice nato namilite dojenčka. Dojenčka nato dobro sperite z vodo. Po kopanju ga namažite z vlažilno in hranljivo kremo. Nikar pa ne uporabite olja. Čeprav nekatere patronažne sestre še vedno svetujejo uporabo madljevega olja, to ne nahrani dojenčkove kože in je ne navlaži. Koža po uporabi olja postane le bolj mastna. Pogosto se pri dojenčkih pojavi tudi tako imenovani atopijski dermatitis, ko je doječkova koža na posameznih delih pordečela, pojavi se luščenje. Otroka to srbi in moti. V tem primeru obiščite zdravnika.
Uporabite kamilico
Za nego dojenčkove kože strokovnjaki priporočajo uporabo hidrolata rimske kamilice, saj je učinkovit pri negi razdražene in občutljive kože. Kožo pomirja in ji vrača zdravo, naravno barvo. Uporabljamo ga za zdravljenje izpuščajev ter občutljive in aknaste kože. Iz 25 mililitrov hidrolata, iz 25 mililitrov hidrolata sivke in 50 mililitrov destilirane vode lahko naredite pršilo za dojenčkovo ritko. Vse sestavine zmešajte in jih dajte v čisto stekleničko s pršilom. S hidrolatom rimske kamilice pa naredite tudi vlažilne robčke za dojenčkovo kožo. Zmešajte hidrolat in destilirano vodo v enakem razmerju. V to mešanico pa namočite brisačke oziroma robčke. Hidrolat rimske kamilice je tudi edini, s katerim lahko izpirate dojenčkove oči. Za izpiranje oči nikoli ne uporabite navadnih kamilic.
Ognjič za kremo
Ognjič se zelo dobro obnese na dojenčkovi koži, zato je idealen za pripravo negovalne kreme. Za izdelavo kreme boste rabili pollitrsko posodico do vrha polno svežih ognjičevih cvetov. Lahko sicer uporabite tudi manjšo količino posušenih listov cvetov ognjiča. Pripravite še pol litra olivnega olja in deset do dvanajst dekagramov čebeljega voska. Olje in cvetove segrejete v posodi nad soparo, da se olje ne pregreje. Ko ognjič izloči vse svoje sestavine in se mešanica obarva rumeno, pustimo pri miru še petnajst minut. Nato olje precedimo in nad toploto vmešamo čebelji vosek, da se raztopi. Dobljeno kremo prelijemo v posodice in počakamo, da se ohladi. Mazilo lahko hranite tudi v hladilniku. Poleg dojenčkove kože, lahko mažete tudi svojo kožo. Zdravi namreč modrice, opekline, razširjene vene na nogah, gnojne kožne ture in rane, uporabljamo ga za vnetje zadnjika in danke, pa tudi za vsakodnevno nego. Ognjičevo mazilo pri doječku uporabljajte namesto hladilnega mazila. Po kopanju ga lahko z naravno kremo namažete po celem telesu. Namesto oljčnega olja lahko uporabite tudi kokosovo maslo.
Vsi smo že slišali o tem kje, ampak zakaj se ZARES gre pri fair trade oziroma pravični trgovini?
Danes mi je neka gospa na FaceBooku napisala, da je v današnjih časih tako ali tako vse Fair Trade in da je vse skupaj ena velika laž in neumnost … Govorila je še o bananah, jaz pa o etičnih oblačilih, vendar sem kasneje ugotovila, da gospa niti ne ve, kaj Fair trade zares je in zakaj točno se ta certifikat sploh izdaja podjetjem.
Kaj sploh je pravična trgovina in certifikat Fair Trade?
Pa začnimo na začetku … Fair Trade oziroma certifikat pravične trgovine so začeli izdajati na Nizozemskem konec osemdestih let. Prvo podjetje, ki je dobilo ta certifikat je bila kmetija kave iz Mehike. Danes ima ta certifikat orgomno podjetij vendar poleg tega, da je ta certifikat plačljiv, gredo izdelki skozi določena testiranja. Inšpektorji najprej obiščejo podjetje ter si ogledajo, kako poteka izdelava produktov, kako gojijo rastline, … preden sploh lahko podjetje pridobi certifikat. To je kar dolg proces, saj se podjetje nadzira skoraj 6 mesecev, preden lahko plačajo in dobijo certifikat. Stvari so dosti bolj urejene, kot večina ljudi domneva ter je le redko, da se zgodijo napake.
Sčasoma je certfiikat postal simbol za:
pravične in stabilne cene (za proizvajalce in kmetovalce fair trade izdelkov);
človeku primerne delovne razmere tudi v deželah v razvoju (primerni prostori, razsvetljava, zaščita pred tokisni in fizičnimi poškodbami …);
da izdelkov niso izdelovali otroci ali ženske zastonj, v groznih razmerah in pod prisilo (moderno človeško suženstvo, ki je dosti bolj pogosto danes globalno, kot si večina ljudi sploh predstavlja);
spodbujanje trajnostnega razvoja in ekoloških principov proizvodnje ter gojenja rastlin (ampak žal v večini primerov ekološki faktor ni izpolnjen, zato so drugi certifikati kot GOTS, USDA, BIO, AB, JAS, zeleni listič z zvezdicami v Evropi…);
transparentno poslovanje;
Fair Trade organizacije donirajo denar šolam, zdravstvu in za vodo v nerazvitih državah.
Društva potrošnikov so uspešno prisilile tudi nekaj večjih korporacij, da delajo po principih pravične trgovine, vendar pohlep in velikanski zaslužek korporacij še vedno ne sledi pravičnim trendom in resničnim željam potrošnikov.
Pogoji dela v nekaterih državah so neznosni
Največji problemi se pojavljajo v globalni tekstilni industriji, saj je Azija še posebej kritična (Bangladeš, Taivan, Indonezija, Kitajska …) ter vzork za popolno uničenje Evropske tekstilne inudstrije (na primer šivilja v Bangladešu dobi plačano za delo v temi, dan in noč, v nevarnem toksičnem okolju 0,33€ na uro, plačajo jim v hrani (rižu), šivilje in ljudje v Evropi pa ne morejo tekmovati s takim načinom proizvodnje pri 10€ na uro ter ne bodo NIKOLI delali v takih groznih pogojih kot ti ljudje in otroci v Aziji. To tudi bistveno vpliva na končno ceno in tako Evropejci ne morejo tekmovati s poceni delovno silo v Aziji, kjer so pripravljeni ljudje umrti za vrečo riža ali živeti v groznih pogojih.
V bistvu na koncu ostane vse v rokah in osveščenosti potrošnikov, da naredijo kar je prav:
kupujejo od lokalnih domačih virov ter podpirajo domače gospodarstvo;
iščejo manjša podjetja katerim lahko zaupajo;
berejo oznake kje je kaj izdelano ter rečejo NE določenim državam (Made in China, Made in Bangladesh …)
najdejo podjetja, ki imajo Fair Trade certifikat (večja podjetja in kroporacije imajo večje privilegije in jim malce pogledajo skozi prste);
ne kupujejo najcenejših izdelkov – ker če je končna cena majice 5€ z maržo trgovcev 1000 %, je zagotovo izdelana nekje, kjer je nekaj ljudi grozno trpelo, da je ta majica nastala ter prišla v Evropo in se prodaja po taki ceni;
se izogibajo velikim globalnim trgovskim verigam in trgovinam, ki imajo globalno izjemno poceni izdelke (po navadi toksične in nekvalitetne);
preberejo informacije o podjetju in njegovih konceptih in načinu poslovanja, preden kaj kupijo od njih (spletne strani);
kupujejo kvaliteto in ne kvaniteto (moderno potrošništvo bolj škoduje ljudem kot jim pomaga – dolgoročno privarčujemo, če kupujemo manj in bolj kvalitetno, tudi zdravje je nekaj vredno ter življenja nedložnih, nebogljenih ljudi na drugih kontinentih).
Več ljudi bo vedelo zakaj se gre pri pravični trgovini (Fair Trade) in bo tudi razmišljalo o tem kaj podpirajo s svojim denarjem bolj bomo prislili korporacije in podjetja, da delajo ta pravo stvar ter spoštujejo življenje ljudi, živali, naravo in naš krhki planet Zemlja.
Ter prosim ne pozabite – za vsakim izdelkom, ki ga kupite je ZGODBA … lahko je lepa, lahko pa je zelo negativna in grda …VI in SAMO VI se morate odločiti kater zgodbo boste podpirali s svojim trdno prigaranim denarjem.
Na inštitutu za nutricistiko, Nutrisu, opisujejo eno od raziskav, kjer so 1700 aromatskih spojin primerjali z antidepresivi, ki se uporabljajo za zdravljenje depresije. “Do sedaj pridobljeni rezultati kažejo na podobnost nekaterih aromatskih spojin z valprojsko kislino, ki je tudi sestavina zdravil, ki vplivajo na razpoloženje,” pravijo.
Rezultati raziskave so torej pokazali, da so nekatere aromatske spojine živil strukturno podobne valprojski kislini. Valproat, ki je sol valprojske kisline, se uporablja kot antileptik. Mogoče pa ga je uporabljati tudi pri bolnikih z bipolarno motnjo. To je duševna bolezen, pri kateri se izmenjujejo obdobja privzdignjenega razpoloženja in depresije. Natančen način delovanja valprojske kisline ni popolnoma znan, vendar je znano, da povečuje aktivnost živčnega prenašalca gama-aminomaslena kislina (GABA) s povečanjem količine GABA v prostorih med živčnimi celicami. V možganih je povezano s stabilizacijo razpoloženja, kar pomaga pri nadzorovanju maničnih epizod povezanih z bipolarno motnjo. Zdravila, ki vsebujejo valproat so na voljo že od srede 60. let pejšnjega stoletja, na trgu so tudi pri nas. Valprojska kislina naj bi pomagala tudi pri migrenskih glavobolih, shizofreniji in nekaterih drugih boleznih.
“Živila, ki vsebujejo omega-3 maščobne kisline ter kakav in jagodičevje vsebujejo molekule, ki kažejo pozitivne vplive na počutje. Pozitivno deluje tudi zeleni čaj,” pravijo v Nutrisu. Omega-3 maščobne kisline vsebujejo ribe, nekatera rastlinska olja, na primer laneno, repičino olje, konopljino olje, vsebujejo jih tudi oreški. Omega-3 maščobne kisline niso koristne le za duševno, pač pa tudi telesno zdravje, zato so nujne v vsakodnevni prehrani. “Kljub temu pa pri bolnih ljudeh samo uživanje živil, ki naj bi izboljšala razpoloženje, ne more biti nadomestek predpisanim zdravilom. Ljudem, ki jim ni potrebno jemati teh zdravil, določena živila ter zdrav način živlejnja v splošnem pripomorejo k boljšemu razpoloženju,” dodajajo na Nutrisu.
Pomembni so tudi vitamini
Za dobro počutje je pomembno, da nam ne primanjkuje vitaminov. Priporočljivi so vitamin B, med katerimi je tudi folna kislina. Zato jejte veliko sveže zelenjave in žitnih izdelkov. Za boljše razpoloženje je kriv tudi vitamin D, ki ga pozimi zaradi manj sonca primanjkuje. Živil, ki imajo vitamin D je zelo malo, koristno bo, če boste tudi jeseni in pozimi ulovili čim več sončnih žarkov. Za boljše razpoloženje poskrbite, da boste imeli dovolj vitamina E, ki ga najdemo v polnovrednih živilih, v oreščkih, semenih ter sadju in zelenjavi, kot sta špinača in avokado. Nekatere raziskave so celo dokazale, da veliko bolnikom z depresijo primanjkuje vitamina E.
Poleg vitaminov so tu še minerali, kot je kalcij, saj deluje proti stresu, ki je eden od dejavnikov za depresijo. Ljudje, ki jim primanjkuje kalcija, so pogosteje brezvoljni, utrujeni, imajo težave s spancem in vstajanjem. Poleg mlečnih izdelkov ga vsebuje tudi zelena listnata zelenjava, brokoli, tofu, sezamova semena. Tudi pomanjkanje železa povzroča utrujenost in nejevoljo. Veliko železa vsebuje denimo fižol, grah in lešniki, veliko ga je v mesu. Če ne jeste mesa, lahko vsrkavanje železa izboljšate s sočasnim uživanjem C vitamina. Telo namreč železo iz zelenjave težje vsrka. Proti oslabelosti imunskega sistema in slabemu razpoloženju deluje tudi cink, ki ga vsebujejo bučna semena, visokoproteinska živila in pšenični kalčki. Veliko ga vsebujejo tudi morski lupinarji in drobovina, ki se na našem jedilniku redkeje znajdejo. Zato se lahko poseže tudi po prehranskih dodatkih.
Otrokom za nagrado prepogosto ponujamo škodljive stvari, kot so sladkarije ali gledanje risanke. Poskrbite, da boste vi in ostali skrbniki otrok ponujali zdrave nagrade. Otroci bodo prav tako veseli, poleg tega bodo še pokali od zdravja.
Najbolje je, da jim že od malih nog za nagrade ponujamo raje kakšen sadež ali zelenjavo, ki ga imajo radi. Morda banano, hruško, lubenico ali sladek korenček. Lahko tudi suho sadje ali kakšne oreščke. Namesto risank pa jim za nagrado raje ponudite branje zgodbice, sprehod po jesenskem listju ali hitro tekanje po dvorišču. Otroci radi plešejo, rišejo in se igrajo razne vloge odraslih. Ponudite jim raje takšne nagrade in tako v njih razvijajte željo po še. Če bo že od malih nog nagrada risanka, sprehod pa nuja, bo tako najbrž ostalo tudi v starejših letih. Poleg tega vključite zdrave navade v pravljice in pripovedke o njihovih junakih. Če bo glavni junak pravljice rad hrustal korenček, jih bo najbrž tudi otrok.
Otroke že od malega učimo, kako izbiramo ekološko sadje in zelenjavo ter zakaj so domači kmetje najboljši. Otroci bodo z veseljem pomagali tudi na vašem eko vrtičku in nekatero zelenjavo poskusili kar na samem vrtu. Vključite jih v vašo ljubezen do sadja in zelenjave, tako bodo čutili tudi vaši otroci.
Sadje in zelenjava pri otrocih
Sadje in zelenjava sta za zdravje otrok nujno pomembna. Na žalost pa veliko otrok zaužije premalo teh živil, zakar jim primanjkuje pomembnih vitaminov in mineralov. Velikokrat otroci raje posegajo po sladkarijah kot po sadju, zelenjavo pa na sploh radi zavračajo. Zato strokovnjaki v sklopu projekta “Shema šolskega sadja in zelenjave”, ki ga spodbuja Evropska unija, staršem svetujejo, kako spodbuditi otroke, da bi pojedli več tovrstnih živil.
“Spodbujajte otrokovo zanimanje za zelenjavo in zelenjavne jedi, otrok naj sodeluje pri delu na vrtu ali drugi obliki vzgoje rastlin,” svetujejo. Poleg tega ga vključimo tudi v proces priprave teh jedi. Otroci morajo spoznavati nove okuse in oblike uživanja zelenjave, ki naj jim bodo privlačne. “Naredite na primer sadno-zelenjavne sokove, kalčke, privlačno narezano zelenjavo kot vmesni prigrizek, zelenjavo kot dodatek jedem, ki so sicer priljubljene pri otrocih. Kot denimo zelenjava v sendviču.” Predlagajo, naj imajo otroci možnost izbire med vsaj dvema vrstama zelenjave na jedilniku, saj to poveča možnost, da pojedo vsaj eno. Tudi odraslim namreč nekatere stvari niso všeč in otrok mora imeti dovoljenje in možnost, da razvije svoj lasten okus. Videz in okus zelenjave mora biti pri tem vedno privlačen.
Izogibajte se nezdravim prigrizkom
“Otroci naj spoznavajo značilnosti posamezne vrste zelenjave, spoznavanje pa naj poteka na nevsiljiv način, brez pretiranega siljenja in prepričevanja,” svetujejo strokovnjaki. Otrokom je treba predstaviti tudi negativne posledice prehranjevanja z nezdravo hrano. Pri tem je treba čim bolj povečati možnosti za uživanje zelenjave, ta naj bo na jedilniku čim pogosteje. Starši lahko veliko naredimo tudi z dobrim zgledom. Če starši ne jedo sadja in zelenjave, je najbrž tudi otroci ne bodo marali. “Starši se morajo prav tako zavedati, da otrokove želje in zahteve po določeni hrani še ne pomenijo dejanskih otrokovih potreb in da je ena njihovih temeljnih odgovornosti, da otroka zdravo in kakovostno hranijo,” opozarjajo. Pri izbirčnih in neješčih otrocih se moramo izogibati vmesnim nezdravim prigrizkom. Prigrizki naj bodo čim večkrat v obliki privlačne zelenjave, ki jo imajo lahko tudi ves čas na voljo. Za zdravo prehranjevanje otrok boste res potrebovali več časa in vztrajnosti, a boste pozitivne učinke kmalu prepoznali.
Dozdajšnji modeli za raziskave o ogljikovem dioksidu so podcenjevali vpliv rastlin na absorpcijo ogljikovega dioksida CO2. Sodeč po najnovejši raziskavi, objavljeni v reviji Proceedings, so živa bitja med letoma 1901 in 2010 absorbirala za 16 odstotkov več ogljikovega dioksida, kot so znanstveniki predvidevali. To pojasnjuje, zakaj napovedi vedno pokažejo večje koncentracije ogljikovega dioksida v ozračju, kot se potem to pokaže v realnosti. Zato so napovedi o toplogrednih plinih in sergrevanju ozračja lahko podobna ugibanjem.
Gozdovi so nujni za preživetje
Znanstveniki opozarjajo na pozitiven pomen rastlin in gozdov, ki lahko rešijo naš planet. Z globalno sečnjo gozdov namreč uničujemo tudi pozitiven učinek rastlin na koncentracijo CO2. Z rastjo drevesa iz ozračja odstranjujejo CO2, ko so posekana in izgorevajo, ta CO2 sproščajo nazaj v atmosfero. “Masivna sečnja gozdov povzroča velike količine CO2 in obenem zmanjša zmožnost gozdov za absobiranje CO2 iz atmosfere,” opozarjajo.
“Slovenija spada med najbolj gozdnate države v Evropi. Danes gozdovi pokrivajo skoraj šestdeset odstotkov celotnega slovenskega ozemlja, večji delež gozdov pa imata med evropskimi državami le še Finska in Švedska,” pravijo v Umanoteri, Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj. Drugje v zahodni Evropi je gozd ohranjen samo še v obliki manjših razdrobljenih delov. Poleg zmanjšanje koncentracij CO2 in številnih drugih pozitivnih učinkov, ima gozd pomembno vlogo tudi pri proizvajanju kisika. “Strokovnjaki ocenjujejo, da sprosti odrasla bukev v povprečju 9.400 litrov kisika na leto, kar zadostuje za obnovo 45.000 litrov zraka s kisikom,” opisujejo. Človek bi lahko deset dni dihal svež zrak, če predpostavimo, da v normalnih pogojih naredimo 15 vdihov na minuto, vsak vdih pa ima povprečni volumen 1,5 litra: “En hektar bukovega gozda lahko pridela na leto kisika za 100 ljudi.”
Druge raziskave
Sicer izpusti CO2 prispevajo k globalnemu segrevanju in predstavljajo okoli osemdeset odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov. Nanje vplivajo različni dejavniki kot so podnebne razmere, gospodarska rast, rast populacije, vse več prometa, razvoja industrije in podobno.
Najnovejše poročilo Global Carbon Project, ki so ga pripravili znanstveniki iz sedmih držav Evrope pravi, da Kitajska in njen hiter industrijski razvoj predstvaljata veliko tveganje za naš planet. Prav zaradi Kitajske naj bi letošnje količine izpustov ogljikovega dioksida dosegle zgodovinski vrhunec. Letos naj bi se izpusti povečali za kar 2,5 odstotka, dosegli pa naj bi kar 37 milijarde ton. Količina izpustov v zadnjih letih strmo narašča. Že lani se je v primerjavi z leton 2012 količina izpustov ogljikovega dioksida povečala za 2,3 odstotke. Največ izpustov bo sodeč po poročilu tudi letos pridelala Kitajska, in sicer 10,4 milijarde ton. Sledijo ji Združene države Amerike z 5,2 milijardami ton, EU pa 3,4 milijarde ton. Če se bo takšend trend nadaljeval, bodo sodeč po poročilu že leta 2019 svetovni izpusti znašali več kot 43 milijarde ton.
V Evropski uniji pa se izpusti ogljikovega dioksida iz fosilnih goriv zmanjšujejo. Po oceni evropskega statističnega urada Eurostata je v EU v letu 2013 v primerjavi z letom prej za kar 2,5 odstotkov manj izpustov CO2. Slovenija je bila pohvaljena, saj je ena od držav, ki je najbolj omejila izpuste ogljikovega dioksida. Zmanjšala jih je kar za 12 odstotkov. Emisije pa so se povečale na Danskem, v Estoniji, na Portugalskem, v Nemčiji, Franciji in na Poljskem.
