Podcenjevali so rastline

Dozdajšnji modeli za raziskave o ogljikovem dioksidu so podcenjevali vpliv rastlin na absorpcijo ogljikovega dioksida CO2. Sodeč po najnovejši raziskavi, objavljeni v reviji Proceedings, so živa bitja med letoma 1901 in 2010 absorbirala za 16 odstotkov več ogljikovega dioksida, kot so znanstveniki predvidevali. To pojasnjuje, zakaj napovedi vedno pokažejo večje koncentracije ogljikovega dioksida v ozračju, kot se potem to pokaže v realnosti. Zato so napovedi o toplogrednih plinih in sergrevanju ozračja lahko podobna ugibanjem.

Gozdovi so nujni za preživetje

Znanstveniki opozarjajo na pozitiven pomen rastlin in gozdov, ki lahko rešijo naš planet. Z globalno sečnjo gozdov namreč uničujemo tudi pozitiven učinek rastlin na koncentracijo CO2. Z rastjo drevesa iz ozračja odstranjujejo CO2, ko so posekana in izgorevajo, ta CO2 sproščajo nazaj v atmosfero. “Masivna sečnja gozdov povzroča velike količine CO2 in obenem zmanjša zmožnost gozdov za absobiranje CO2 iz atmosfere,” opozarjajo.

“Slovenija spada med najbolj gozdnate države v Evropi. Danes gozdovi pokrivajo skoraj šestdeset odstotkov celotnega slovenskega ozemlja, večji delež gozdov pa imata med evropskimi državami le še Finska in Švedska,” pravijo v Umanoteri, Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj. Drugje v zahodni Evropi je gozd ohranjen samo še v obliki manjših razdrobljenih delov. Poleg zmanjšanje koncentracij CO2 in številnih drugih pozitivnih učinkov, ima gozd pomembno vlogo tudi pri proizvajanju kisika. “Strokovnjaki ocenjujejo, da sprosti odrasla bukev v povprečju 9.400 litrov kisika na leto, kar zadostuje za obnovo 45.000 litrov zraka s kisikom,” opisujejo. Človek bi lahko deset dni dihal svež zrak, če predpostavimo, da v normalnih pogojih naredimo 15 vdihov na minuto, vsak vdih pa ima povprečni volumen 1,5 litra: “En hektar bukovega gozda lahko pridela na leto kisika za 100 ljudi.”

PREBERITE TUDI

Zakaj nutricionisti jeseni prisegajo na ta ingverjev napitek: Preprost recept, ki res deluje

Druge raziskave

Sicer izpusti CO2 prispevajo k globalnemu segrevanju in predstavljajo okoli osemdeset odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov. Nanje vplivajo različni dejavniki kot so podnebne razmere, gospodarska rast, rast populacije, vse več prometa, razvoja industrije in podobno.

Najnovejše poročilo Global Carbon Project, ki so ga pripravili znanstveniki iz sedmih držav Evrope pravi, da Kitajska in njen hiter industrijski razvoj predstvaljata veliko tveganje za naš planet. Prav zaradi Kitajske naj bi letošnje količine izpustov ogljikovega dioksida dosegle zgodovinski vrhunec. Letos naj bi se izpusti povečali za kar 2,5 odstotka, dosegli pa naj bi kar 37 milijarde ton. Količina izpustov v zadnjih letih strmo narašča. Že lani se je v primerjavi z leton 2012 količina izpustov ogljikovega dioksida povečala za 2,3 odstotke. Največ izpustov bo sodeč po poročilu tudi letos pridelala Kitajska, in sicer 10,4 milijarde ton. Sledijo ji Združene države Amerike z 5,2 milijardami ton, EU pa 3,4 milijarde ton. Če se bo takšend trend nadaljeval, bodo sodeč po poročilu že leta 2019 svetovni izpusti znašali več kot 43 milijarde ton.

V Evropski uniji pa se izpusti ogljikovega dioksida iz fosilnih goriv zmanjšujejo. Po oceni evropskega statističnega urada Eurostata je v EU v letu 2013 v primerjavi z letom prej za kar 2,5 odstotkov manj izpustov CO2. Slovenija je bila pohvaljena, saj je ena od držav, ki je najbolj omejila izpuste ogljikovega dioksida. Zmanjšala jih je kar za 12 odstotkov. Emisije pa so se povečale na Danskem, v Estoniji, na Portugalskem, v Nemčiji, Franciji in na Poljskem.