Osvežite roke s pilingom iz sladkorja in meda ter nato namažite s kremo. Celice kože se neprestano obnavljajo. Njihova življenjska doba je 28 dni, nato celica odmre in jo nadomesti druga. S pilingom mehansko odstranimo odmrle celice kože in novim omogočimo, da lažje zadihajo. Koža se prekrvavi in je po pilingu lepša, bolj sijoča in napeta.
Preprosto mešanico pripravite že samo iz sladkorja in meda, lahko pa dodate tudi oljčno olje. Vsebino vtrite v kožo in roke masirajte.
Kristali sladkorja bodo kožo mehansko očistili odmrlih celic in jo osvežili, naravna glikolna kislina pa jo bo navlažila in jo varovala pred strupi (deluje antibakterijsko). Delci sladkorja odstranjujejo odmrle celice, glikolna kislina pa odstopanje teh celic še pospešuje.
Da je med koristen za kožo, verjetno ni treba posebej omenjati, saj ga vsebujejo številni kozmetični izdelki, ki tudi zelo lepo dišijo. Kožo bo zaščitil pred bakterijami in ji vrnil mehkobo.
Že antične civilizacije so cenile njegovo zdravilno, vlažilno in mehčalno moč, Japonke pa ga obožujejo zaradi njegovih belilnih lastnosti. Je do okolja prijazen in v osnovi brez pesticidov.
Piling bo koži nudil hranljivo nego, ki je za zimsko obdobje še posebej priporočljiva.
Sladkor lahko zmešate tudi s kremo
Kožo po pilingu namažite s kremo za roke, ki jo uporabljate sicer. Postopek lahko poenostavite tudi tako, da sladkor zmešate neposredno s kremo, roke nekaj časa masirate in sperete pod toplo vodo.
Strokovnjaki opozarjajo, da so nekatere sladke pijače zdravju tako nevarne, da bi morale biti podobno kot tobačni izdelki označene s posebnimi opozorili.
Zadnje poročilo OECD-ja Slovenijo postavlja na četrto mesto po prebivalcih s čezmerno telesno težo. Naši otroci in mladostniki popijejo največ sladkih pijač v Evropi.
Debelost postaja prevladujoč javno-zdravstveni problem v razvitem svetu in dobiva razsežnost epidemije. Eden od glavnih krivcev so sladke pijače, študija ameriških raziskovalcev pa je pokazala, da bi opozorila s preprostimi sporočili lahko premaknila potrošniške navade v bolj zdravo smer.
Delujejo preprosta opozorila
V študiji so šest tednov opazovali vedenje najstnikov, ki so obiskovali trgovine v Baltimoru, potem ko so jih opremili z opozorili glede vsebnosti sladkorja. Potrošnike so posvarili, koliko vadbe bodo potrebovali, da bodo izgorele kalorije, ki jih bodo zaužili s pijačo, in izkazalo se je, da so začeli kupovati manj sladkih pijač in več vode.
Najbolj učinkovito opozorilo je bilo tisto, na katerem je pisalo, da bodo morali prehoditi osem kilometrov, če bodo hoteli porabiti 250 kalorij, kolikor bi jih zaužili s sladko pijačo.
Kalorije so preveč abstraktne
Raziskava je pokazala, da najbolje delujejo jasna preprosta sporočila. »Uporaba preprostih sporočil lahko pomaga pri preprečevanju debelosti in izgubljanju odvečne teže,« je povedala Sara Bleich iz Univerze John Hopkins. Kot je dodala, si ljudje ne znajo predstavljati, kaj pomenijo oznake s kalorijami. »Naša raziskava je pokazala, da lahko dosežemo spremembo v vedenju, če razložimo, koliko kilometrov je potrebnih, da izgorijo zaužite kalorije.«
Med otroci, starimi med 22 in 18 let, ki so opravili nakup, jih je okoli 35 odstotkov dejalo, da so opozorila opazili, 59 odstotkov jim je verjelo in 40 odstotkov jih je zaradi njih spremenilo vedenje.
Zmanjšali nakup sladkih pijač
Nakup sladkih pijač se je zmanjšal za deset odstotkov, poleg tega pa so začeli kupovati tudi manjše embalaže. Odstotek najstnikov, ki so se odločili, da ne bodo kupili nobene sladke pijače, se je povečal z 27 na 33.
Bleichova je povedala, da bodo odkritja pomagala v boju proti debelosti, nutricionistka Kawther Hashem, ki si prizadeva za zmanjšanje uživanja sladkorja s kampanjo Action on Sugar, pa je dejala, da je vsak ukrep, ki usmeri pozornost na nevarnost uživanja sladkorja, dobra stvar, posebej, če spremeni zavedanje ljudi in njihovo vedenje.
Podrobni izsledki raziskave so opisani v reviji American Journal of Public Health.
Danes vsi vemo, da so biološki izdelki bolj zdravi. Imeli bi biološko pridelano sadje in zelenjavo, ekološka oblačila in naravne izdelke za čiščenje doma, a naše želje niso vedno skladne z denarnico. Predstavljamo vam listo proizvodov, za katere bi bilo dobro, da se znajdejo na nakupovalnem listku vaših naravnih izdelkov, ter nekaj takih, ki jih lahko dokaj varno izpustite.
Jagode
Jagode morda veljajo za super hrano, a le, če so organske pridelave. Raziskovalci so v sadežu našli 13 različnih nevarnih pesticidov, njihova površina pa je takšna, da jih težko dobro umijemo. Če je mogoče, kupujte tudi biološko pridelane (oz. v gozdu zrasle) borovnice, češnje, jabolka in breskve.
Teflon
Posoda je enako pomembna kot to, kar postavimo vanjo. Najbolj nevarna je teflonska posoda, ki pri pregrevanju oddaja toksične snovi. Preidite raje na nerjaveče jeklo, keramiko ali litoželezno posodo.
Skupina strokovnjakov Agencije za zaščito okolja (Environmental Protection Agency, EPA), je odkrila, da je kemična spojina iz skupine perfluorov, ki se uporablja v posodah in ploščah, v katerih je možna neposredna priprava hrane (nonstick cookware ali po naše teflonska posoda), mogoče celo kancerogena – rakotvorna.
Najbolj se je na udaru znašla perfluorooktanska kislina (perfluorooctanoic acid, PFOA), ki se uporablja pri izdelavi teflonskih posod in nekaterih vrečk za pripravo kokic v mikrovalovnih pečicah.
Kokice
Vrečke za pripravo kokic v mikrovalovni pečici lahko vsebujejo to PFOA, ki preprečuje, da bi se hrana prijela. Študije agencije EPA kažejo na potencialno nevarnost PFOA za razvoj raka jeter, testisov, trebušne slinavke in dojk, lahko pa vpliva tudi na delovanje hormonskega, živčnega ali imunskega sistem telesa.
Govedina
Verjetno ste že veliko prebrali o tveganju uživanja perutnine, a najbolj pomembna beljakovina, za katero je dobro, da je biološke pridelave, je govedina. Raziskovalci so odkrili povezavo med nekaterimi estrogenu podobnimi hormoni, ki jih kljub strogim regulacijam občasno dodajajo govedu in rakom pri človeku, predvsem rakom dojk.
To sicer bolj velja za ZDA, saj je zakonodaja glede hormonov v govedini strožja v Evropski uniji in Kanadi, vendar se nekateri bojijo, da bi se s prostotrgovinskim sporazumom EU s Kanado in ZDA s hormoni gojena govedina znašla tudi na evropskih krožnikih.
Pri nakupu biološko gojene govedine se izognete tudi antibiotikom, katerih uporaba je močno dvignila rezistenco bakterij.
Mleko
Podobno kot za govedino opozorilo velja najprej za ZDA, kjer pijejo mleko z genetsko modificiranim rastnim hormonom, ki ga kravam dodajajo z namenom »izboljšanega mlečnega donosa« in je dokazano karcinogen. Hormon se imenuje rBGH in je v Evropi in Kanadi prepovedan od leta 2000. Kljub temu se hormonom v mleku ni mogoče povsem izogniti, saj ga krave izločajo po naravni poti; bolj kot je pridelava mleka intenzivna, več se ga znajde v mleku.
Problem v mleku so lahko tudi antibiotiki in, če se spomnimo afere nedavno nazaj, aflatoksini, ki jih krava užije z okuženo koruzo.
Pesticidi proti plevelu
Glede na podatke EPA, vsebujejo nekateri pesticidi za odstranjevanje plevela karcinogene snovi. Dolgotrajna izpostavljenost bi lahko vplivala tudi na delovanje možganov in živčnega sistema. Poleg tega, da strupene snovi vdihujete, jih s čevlji nosite tudi v notranjost prostorov. Zaradi bližine tal je njihova uporaba še posebej nevarna za otroke. Plevel na tlakovcih lahko odstranite z alkoholnim kisom.
Univerzalna in druga čistila
Univerzalna čistila vsebujejo amoniak in druge strupene snovi, ki dražijo kožo, oči in dihalne organe. Nekatera čistila vsebujejo ftalate, ki motijo endokrini sistem in normalno hormonsko aktivnost.
Četudi ni absolutnih dokazov, da so ftalati za človeka neposredno nevarni, ni gotovo, kako zgodnja izpostavljenost snovi vpliva na reprodukcijske sposobnosti moških.
Raziskave govorijo o tem, da motijo delovanje hormonov, nekateri pa povzročajo tudi poškodbe jeter, ledvic ali testisov.
Pri čistilih, ki jih uporabljate najbolj pogosto, upoštevajte strožje okoljske standarde, ali pa jih izdelajte sami doma.
Plastenke za vodo
Plastenke za vodo lahko vsebujejo BPA ali bisfenol A, ki se uporablja kot dodatek raznim vrstam plastik in lahko povzroča raka na dojkah in prostati, hormonske motnje ter alergije.
Posode za shranjevanje so prav tako lahko narejene iz plastike, ki vsebuje BPA. Posebej nevarne so, če jih segrevamo, čeprav strupene snovi v hrano lahko preidejo tudi, če so hladne. Najbolj varne so posode iz stekla.
Zelena
Po raziskavi vsebnosti pesticidov v zelenjavi, ki jo je opravila Ameriška nevladna organizacija EWG (The Environmental Working Group), se je zelena znašla prav na vrhu lestvice. Razlog naj bi bila porozna stebla. Glede na raziskavo, priporočajo tudi uporabo biološko pridelane sladke paprike, špinače in krompirja.
Paradižnikova omaka
Če kupujete paradižnikovo omako ali pasto, dajte prednost stekleni posodi pred konzervo. Notranjost konzerve je premazana s snovjo proti rjavenju, ki lahko vsebuje BPA. Kot že rečeno, BPA lahko povzroča raka na dojkah in prostati, hormonske motnje ter alergije.
Vzmetnice/ležišča
Kemikalije, ki jih pogosto najdemo v vzmetnicah, so pesticidi, herbicidi, snovi, ki zavirajo gorenje, razna topila proti madežem in formaldehid. Zaviralci gorenja so zelo pogosti v vzmetnicah iz poliuretanske pene.
Zaviralce gorenja (angl. Brominated Flame Retardant, BFR) najdemo tudi na drugih tkaninah, tapetniškem blagu, zavesah in talnih oblogah.
EWG priporoča izdelke, ki niso obdelani z bromiranimi zaviralci ognja in uporabo manj gorljivih materialov, kot je volna.
In kje je potrebna manjša previdnost?
Avokado
Precej varni ste pri nakupu sadja in zelenjave, kot je avokado, ki ima trdo lupino. Zapomnite si le, da ga pred uporabo operete.
Plastične vrečke za zamrzovanje hrane
Tveganje prenosa strupenih snovi se poveča s temperaturo, zamrznjeni izdelki pa so ledeni. Dokler vrečke ne segrevate, ste na dokaj varni strani.
Začimbe
Četudi ne kupujete biološko pridelanih začimb, jih boste uporabili tako malo, da je tveganje minimalno, poudarja Sonya Lunder iz EWG.
Oblačila
Medtem ko ni nobenega dvoma, da je naravno pridelani bombaž odličen za okolje, koristni učinki na vaše zdravje niso čisto jasni – ni verjetno, da bi pesticidi ostali na oblačilih v količinah, ki so dovolj velike, da bi prešle na vaše telo. Izjema so oblačila, ki jih obdelajo z zaviralci ognja.
Janko Pirc obožuje svojo družino in zaradi zdravstvenih težav, ki jo pestijo, poskuša spremeniti naš sistem zdravljenja. Šestletni sin ima hudo obliko sladkorne bolezni tipa ena, njegova partnerka ima multiplo sklerozo. “Zdravstvo in farmacija ne ponujata zdravila za te in za številne druge bolezni. Ponujajo le zdravila oziroma neke substance, ki vzdržujejo akutno stanje, v določeni fazi pa to stanje celo slabšajo,” pojasnjuje. Tako ostanejo bolniki odvisni od zdravstvenega sistema, ta zdravila moraš jemati ves čas, farmacija pa na ta račun dolgo in dobro služi.
“S temi zdravili ne pozdraviš ničesar, niti multiple skleroze, niti sladkorne bolezni,” pravi in dodaja, da mu ustava nalaga dolžnost, da skrbi za svoje družinske člane. Zato je začel veliko brati in raziskovati o starodavnem zdravilu – konoplji. Ker je bilo na tem področju narejenih veliko raziskav in ker v mnogih državah že zdravijo številne bolezni s pomočjo konoplje, se je odločil posaditi osem sadik. Prijava soseda je pomenila prihod policistov in sedenje na sodišču, aprila so ga obsodili na osem mesecev zapora in dve leti pogojenga izpusta. Na razsodbo se je pritožil, hkrati pa bije bitko za legalizacijo konoplje v namene zdravljenja.
Vse kar dela, dela za družino, je pa njegovo jezo nad sistemom zgodaj vzbudila tragedija iz najstniških let, ko je mati umrla zaradi raka, oče pa kmalu potem zaradi žalosti. Mati je po njegovih besedah umrla zaradi zgrešenega načina zdravljenja. “Moja zgodba je drugačna, širša. Nista tu le sin in partnerica, zgodba sega že v preteklost,” pravi.
Dokazov je dovolj
“Dokazov, da konoplja zdravi številne bolezni, je veliko. Z njo so zdravili že nekaj tisoč let nazaj. In bila je zdravilo do leta 1937. Takrat je ameriška vlada udarila po konoplji in na njene izdelke. Leta 1938 je prepovedala vse izdelke iz konoplje,” opisuje Pirc. Jezen je na vlade in na farmacijo, ki spravljata konopljo in njene zdravilne učinke pod preprogo. Hkrati opozarja, da je samo v Evropski uniji 15 članic, kjer je konoplja dovoljena v medicinske namene. Legalizirale so jo tudi nekatere ameriške zvezne države in tudi Urugvaj.
Cena konopljine smole je na črnem trgu v Sloveniji draga. Za milliliter smole je treba odšteti od petdeset do sedemdeset mililitrov, en rakav bolnik pa porabi mesečno okoli trideset mililitrov smole, ker predstavlja veliko denarja. Tudi zato bi Janko Pirc rad dosegel, da si konopljo v medicinske namene lahko vzgaja vsak sam, kot je bilo to še v času, preden so jo prepovedali.
Njegovega sinčka so pri starosti štirih mesecev cepili v sklopu obveznega zdravljenja. Ker je partnerka videla, da je cepivo tik pred iztekom uporabe, je na to opozorila medicinsko sestro, a so sinčka vseeno cepili s tem cepivom. Janko Pirc je prepričan, da so mu tedaj vbrizgali adenovirus, saj so se od tedaj pojavljale težave. Ko je bil sin star leto in pol je bil že hospitaliziran zaradi hude driske in visoke vročine, testirali pa so ga le za rotavirus, ki ga ni imel. Niso ga pa testirali za adeavirus. Kmalu so ga “kljub visoki vročini odpustili, saj so mu umetno ustavili drisko.” Po nekaj mesecih, ko je bil star dve leti, se je sinovo stanje ponovno poslabšalo in komaj so mu rešili življenje, saj je ob prihodu v bolnišnico imel sladkor povišan na 36 milimolov na liter. Janko Pirc je zahteval, da poiščejo vzrok za takšno stanje in ob testiranju so sinu res ugotovili okužbo z adenavirusom. “Virus je imel v sebi že prej in mu je v teh mesecih popolnoma uničil slinavko,” pravi. Prepričan je, da je prav to krivo za sladkorno bolezen. “Sin ima težjo obliko bolezni, sladkor mu naraste kar na 15, 20 in tudi na 25 pa sploh ne vemo od kje,” pravi. Njegova prtnerka ves čas ždi nad otrokom, tudi ponoči ves čas preverja, kako je z njegovim sladkorjem. Sinu ni še nikoli dal konopljinega zdravila, a si tega možno želi. V Kanadi namreč s tem uspešno zdravijo tudi otroške sladkorne bolnike.
[quote_center]“Moja zgodba je drugačna, širša. Nista tu le sin in partnerica, zgodba sega že v preteklost.”[/quote_center]
Je kraljica zdravilnih zelišč
“Borim se, da se konoplja legalizira. Da se legalizira v celoti. Tisto konoplja, ki ima povišano vsebnost THC-ja pa naj jo uporabljajo v medicinske namene in naj z njo zdravijo bolezni, kot so Alzheimerjeva bolezen, prakinsonova bolezen, za rakave bolnike, epileptike in tako dalje,” pravi. Za namene vzgoje medicinske konoplje predlaga, da se naredijo rastlinjaki ali primerni steklenjaki, kjer bi se pod kontrolo vzgajala konoplja. “Ampak ne pod neko kontrolo države, ampak pod kontrolo ljudi, ki imajo čut delati s tem in znajo delati z rastlinami. Ne da bi kontrolo prevzel Lek, Krka ali Novartis. Kontrolo naj bi prevzeli ljudje sami,” pojasnjuje. Analize za recapture iz smole bi v Sloveniji po njegovi oceni lahko delal Inštitut Jožefa Štefana, zdaj namreč vso smolo na analize pošiljajo v Kanado.
“Konoplja zdravi 500 do 600 bolezni in je kraljica zdravilnih zelišč. Ne vem zakaj, bi ljudje še naprej trpeli. Zaradi farmacije in denarja?” se sprašuje. Pravi, da bi z legalizacijo konoplje veliko pridobila tudi družba, saj dobro družbo sestavljajo zdravi ljudje. Poleg tega bi država veliko tudi prihranila, saj bi bilo manj bolnih, potrebovali bi manj zdravil, več ljudi bi bilo sposobnih poprijeti za delo. Iz prve roke pozna osebo, ki je zbolela za karcinomom in se uspešno zdravi s smolo. “Zdravljenje je uspešno, povem vam iz prve roke,” pravi.
Ljudje vidijo, da gre za nekaj pozitivnega
Pri svojem početju je bil največ podpore deležen pri ljudeh. Sam ni pričakoval tako velikega odziva, veliko ljudi ga na cesti pozdravlja, čeprav jih ne pozna. “Izpostavil sem se, tudi medijsko, ker imam neke razloge za to. Želim, da se zdravi in pozdravi ljudi, sploh domače,” pravi in dodaja, da ljudje vidijo, da gre za nekaj pozitivnega, da gre za dobro stvar. Veliko neodobravanja je požel s strani države, s strani zdravstvenega osebja. Proti temu, da bi skupno naravno zdravili njegovo partnerico, je bila že njena nevrokirurginja. Prav tako pri zdravljenju njegovega sina ni želela sodelovati sinova diabetologinja. Poslal ji je več študij o tem, da ta zdravila zdravijo, a ga je zavrnila, češ da tega ne sme in da so zdravila psihoaktivna. “Kar je nonsenz, sina bi zdravila učinkovina CBD, ki ni psihoaktivna. CBD ni psihoaktiven, psihoaktiven je kvečjemu THC. In še ta je psihoaktiven le, če ga zaužijemo oralno. Če ga jemlješ rektalno ali vaginalno ne pride do psihoaktivnega učinka,” pojasnjuje. Psihoaktiven postane tedaj, ko pride po zaužitju skozi jetra. Ali pa pri kajenju, ko pride iz pljuč v možgane. Je pa ugotovil, da je tudi med zdravstvenim osebjem veliko podpornikov ideje o legalizaciji konoplje.
“Da konoplja zdravi, pritrjujejo na onkološkem inštitutu in nevrologi,” pravi. Poleg tega ga je klical tudi bolnik z multiplo sklerozo, da bi mu pomagal, kako naj pride do zdravila. Njegovo telefonsko mu je dal zdravnik, ki ga sicer Pirc ne pozna. Pokazal nam je tudi mnenje predsednika razžirjenjega kolegija za nevrologijo dr. Antona Mesca, ki pravi, da ima konoplja dokazano učinek na zmanjašanje nevropatske bolečine in na bolečine pri bolnikih z rakom in revmatskimi obolenji, zamnjšuje krče pri bolnikih z multiplo sklerozo, zmanjšuje slabosti pri bolnikih, ki hodijo na kemoterapijo in podobno.
Upa, da mu bodo zdravljenje s konopljo dovolili kmalu, saj se stanje sina na nek način poslabšuje. Želi, da mu sodišče dovoli, da za zdravljenje družinskih članov uporabi medicinsko konopljo. “Ko to dosežem, sem zmagal, oziroma smo zmagali vsi v Sloveniji, ki se borimo za to,” pravi.
Farmacija bi veliko izgubila
Janko Pirc ima sedaj doma njivo indrustrijske konoplje, za katero ima dovoljenje. Če bi iz te, ki je zdaj industrijska konoplja, želeli vsi v Sloveniji gojiti konopljo za smolo, bi farmacija takoj izgubila zelo veliko. “Samo v enem letu bi farmacija izgubila od štirideset do petdeset odstotkov denarja. Zdaj pa nam je dovoljno konopljo pridelovati le za seme in za slamo. Za smolo ne, ker ni dovoljeno. Dovoljena pa je v Avstriji,” je pojasnil.
En rakav bolnik, ki potrebuje na mesec okoli trideset mililitrov smole, bi moral imeti za svoje potrebe konstantno štiri ali pet sadik, odvisno od vrste. “Je pa tako, da konoplja vsebuje tudi veliko mineralov. Zaradi svojih pozitivnih učinkov bi jo lahko uporabljali tudi za preventive, ne samo za zdravljenje že bolnih ljudi,” predlaga. Sama bolezen je namreč po njegovem opisu porušenje sistema v telesu in je treba v tem primeru telo zopet postaviti v ravnovesje. “Če pride do bolezni, je to posledica nečesa dugega, morda razmišljanja, načina življenja. Vsak se mora vpašati, kaj narobe delal, da je bolan in treba je odpraviti vzrok. Sicer se bo bolezen vračala,” pojasnjuje.
Doma bodo imeli kmalu žetev njegove njive industrijske konoplje. Iz tega želi narediti vessel družaben dogodek, kjer bodo kaj spekli in skupaj želi, kot so to delali včasih. Želi si pokazati ljudem, da je to star običaj, poleg tega pa rad spoznava rastlino, ki je tako vsestranska in koristna.
Omenil je Slovenijo in njeno opitost: “Slovenija živi v nekem alkoholnem milnem mehurčku. Alkohol prodajajo vsepovsod, v Sloveniji je registriranih 150 tisoč odvisnikov od alkohola. Koliko je to smrtnih primerov, nasilja v družni in podobno,” našteva in dodaja, da od konoplje ni nobenega odvisnika in nobenega smrtnega primera. “Ne moreš vzeti take doze, da bi umrl. Sama konoplja nikoli ne pripelje do smrti. Lahko se zgodi le tedaj, če zraven zaužiješ še druge prepovedane substance,” je dejal. Opisal je raziskavo, ki so jo naredili med kadilci cigarette in kadilci kanabisa. Tisti, ki so kadili cigarete, so pogosto dobili raka. Tistim, ki so kadili le konopljo, pa se je stanje v pljučih izboljšalo oziroma popravilo.
Zdaj čaka na oprostilno sodbo in na dovoljnje, da lahko zakonito zdravi družino, ki bi jo rad pozdravil tudi s sodelovanjem zdravstvenega osebja. Pirc verjame v svojo zmago, upa le, da se bo ta zgodila hitro. Zanj in njegovo družino je namreč vsak trenutek izjemno pomemben.
Konoplja ali Cannabis sativa izhaja iz azije. Njene liste v Indiji uporabljajo za pripravo opojnih pijač, v večini vzhodnih dežel jo kadijo kot tobak ali skupaj z njim, za isti namen uporabljajo tudi smolast rastlinski izcedek. S konopljo so v indiji že stoletja nazaj lajšali bolečine in povečali tek pri hujših bolnikih. V indijski in kitajski medicine so jo zgodaj uporabljali tudi za narkotik. Poleg tega s jo uporabljali za zdravljenje slabega počutja, saj je ljudi spravila v boljšo voljo ter jih razvedrila. Že tedaj so ugotovili, da v večjih odmerkih povzroča omamo, alkoholne izvlečke posušenih vršičkov pa so uporabljali za zdravljenje kolere in revmatizma. Iz semen so tudi včasih pridelovali zdravilno olje, semena so tudi priljubljena ptičja hrana, iz semen se lahko dela tudi kalčke za mlade ptice. Poleg tega ima konoplja zelo koristna vlaknata stebla, ki se uporabljajo za vrvi, obleke in podobno. V Evropo se je najbolj razširila v 19. stoletju, tedaj so jo začeli uporabljati še za zdravljenje epilepsije, bolečin v živcih, migrene ter raznih krčev in bolečin.
“V konoplji se poleg drugih snovi nahajajo tudi učinkovine kanabinoidi, med katerimi je najbolj znan delta-9-tetrahidrokanabinol ali THC. Ker gre za psihoaktivno snov, ki lahko povzroča odvisnost in druga tveganja za zdravje ljudi, sta tako konoplja kot THC uvrščena med prepovedane droge,” pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje NIJZ. Na seznamu prepovedanih drog so tudi pripravki iz konoplje, ki jim s skupnim imenom pravimo kanabis, ti so denimo hašiš, hašiševo olje in marihuana. V NIJZ pravijo, da je v konoplji veliko učinkovin, ki vplivajo na fiziološke procese pri človeku in so zato zanimive za zdravljenje bolezni oziroma za lajšanje simptomov, ki spremljajo nekatere bolezni in stanja. “V EU obstaja več registriranih zdravil na osnovi kanabinoidov, ki se predpisujejo predvsem za preprečevanje slabosti, zmanjšanje bolečine in povečanje apetita pri bolnikih z rakom; zmanjšanje spastičnosti in lajšanje nevropatske bolečine pri multipli sklerozi ter za povečanje apetita pri bolnikih z AIDS-om,” opisujejo. Naravni in sintetični kanabinoidi se uporabljajo kot zdravila v obliki tablet, kapsul, kapljic ali pršila za nos. Do sedaj pa po njihovih besedah še ni dovolj dokazov, da bi kanabis oziroma zdravila, ki vsebujejo kanabinoide, ozdravila, ustavila ali upočasnila napredovanje katerekoli od naštetih bolezni. S spremembo Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog, ki jo je 19. junija 2014 sprejela Vlada RS, smo omogočili, da lahko zdravnik kanabinoide predpiše na recept.
Hašiševo olje
Hašiševo olje nastane pri posebni obdelavi cvetov indijske konoplje, iz katere izločijo zmes, v kateri je zelo visoka koncentracija THC in drugih sestavin konoplje.Razlikovati moramo hašiševim oljem in med konopljinim oljem. Konopljino olje pridobivamo iz semen industrijske konoplje, ki ima vsebnost THC pod 0,2 odstotka. Olje se lahko uporablja v prehranske, kozmetične in druge namene. Zaradi nizke vsebnosti THC pa nima psihoaktivnih učinkov.
Kljub temu, da je uporaba hašiševega olja prepovedana, veliko bolnikov posega po njem. Poleg hašiševega olja nekateri posegajo tudi po hašišu in marihuani. “Zdravljenje raka iz leta v leto napreduje in mnoga rakava obolenja so ob pravočasnem odkritju tudi ozdravljiva. Priporočamo zdravljenje z metodami, ki so znanstveno dokazane in v praksi dokazano dajejo rezultate,” svetujejo na inštitutu. Če se kljub temu odločite za uporabo marihuane, hašiša ali hašiševega olja, pa nikakor ne prekinete z zdravljenjem, ki so ga predpisali zdravniki. Kvaliteta omenjenih snovi namreč ni standardizirana, zato dejansko ne veste, kaj ste kupili in ali ste res dobili tisto, kar ste želeli kupiti. Svetujejo, da se o uporabi marihuane, hašiševega olja ali hašiša posvetujte s svojim zdravnikom, ki vas lahko najbolje zdravi, kadar je med vama zaupanje in se lahko odkrito pogovorita o vsem, kar bi lahko vplivalo na zdravljenje. Zdravnike Hipokratova prisega namreč zavezuje k poklicni molčečnosti. Pojasnjujejo, da so bili glede zdravljenja raka s hašiševim oljem do sedaj narejeni le predklinični preizkusi na rakavih tkivih in na živalih. Nekatere raziskave kažejo, da nekateri kanabinoidi, jih hašiševo olje vsebuje, vplivajo na določene tumorje tako, da se upočasni njihova rast in se zmanjša njihova invazivnost. Raziskave pa še niso končane.
Na NIJZ odsvetujejo tudi zdravljenje sladkorne bolezni s hašiševim oljem: “Sladkorna bolezen nastane zaradi pomanjkanja hormona inzulina oziroma zaradi zmanjšane občutljivosti tkiv na ta hormon. Pri sladkorni bolezni tipa 1 inzulina v telesu ni in ga ni mogoče nadomestiti z učinkovinami iz hašiševega olja oziroma hašiša, pravijo. Dodajajo, da so za zdravljenje debelosti in s tem preprečevanje sladkorne bolezni tipa 2 razvijali zdravilo rimonabant, ki je delovalo preko kanabinoidnega sistema, vendar so ga zaradi stranskih učinkov umaknili. Sporadično se pojavljajajo opisi ugodnih učinkov nekaterih kanabinoidov na pojav metaboličnega sindroma oziroma sladkorne bolezni tipa 2, vendar rezultati še niso ovrednoteni v ustrezno izpeljanih raziskavah pri ljudeh.
Ker se pojavlja vse več govoric, da na trgovskih policah najdemo veliko gensko spremenjene soje, smo Upravo Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) povprašali o konkretnih podatkih. “Na osnovi letnih monitoringov in uradnega nadzora v RS ugotavljamo, da so na slovenskem trgu gensko spremenjeni organizmi (GSO) prisotni samo v krmi, ki je kadar vsebuje GSO, tudi ustrezno označena. Na policah slovenskih trgovin GS živil po naših podatkih ni,” pravijo. V Sloveniji je tako gensko spemenjena soja prisotna v krmi, običajno gre za prisotnost Roundup Ready soje. Krma, ki vsebuje GSO je označena v skladu z zakonodajo, tako, da imajo kupci možnost izbire.
“Evropska zakonodaja predpisuje obvezno označevanje prisotnosti GSO v hrani in krmi, kadar je GSO namerno dodan oziroma kadar je njegova prisotnost nad 0,9 odstotkov, kar potrošniku daje možnost izbire,” pojasnjujejo na upravi. Označevanje GSO je dolžnost nosilcev dejavnosti, ki morajo zagotavljati tudi sledljivost in prenos informacij o GS surovinah in izdelkih po verigi. GSO ali izdelki, ki jih vsebujejo, so označeni z besedami: “gensko spremenjen” ali “proizveden iz gensko spremenjene na primer soje”. Zahteva za označevanje GSO ne velja za proizvode, pridobljene iz živali, hranjenih z gensko spremenjeno krmo ali zdravljenih z gensko spremenjenimi zdravili, ker takšni proizvodi GSO ne vsebujejo. “Kupci lahko torej na osnovi označbe na proizvodu izberejo izdelek, ki jim ustreza,” dodajajo.
Je gensko spremenjena soja škodljiva?
Ali je sama gensko spremenjena soja škodljiva ali ne, ne moremo vedeti, saj nimamo dokazov ne za eno ne za drugo. Zagovorniki GSO so mnenja, da lahko z gensko spremenjenimi organizmi pridemo do zdravih rastlin, ki ne potrebujejo pesticidov in ki obrodijo še več. Z GSO bi po mnenju mnogih lahko na okolju zdrav način odpravili lahkoto s planeta.
Nasprotniki GSO po drugi strani trdijo, da je takšen način vplivanja na rastlino nenaraven in škodljiv. GSO naj bi pustili velike posledice na zdravju ljudi. V ZDA so denimo od uvedbe GSO v letu 1996 zaznali porast nizke porodne teže otrok, neplodnost in druge težave v reprodukciji, vedno več alergij in notranjih vnetjih. Čeprav v Sloveniji nimamo GSO, se tudi pri nas pojavljajo podobni trendi zaradi drugačnega, hitrega in nezdravega načina življenja. Zato je vprašljivo, ali je porast omenjenih težav res posledica GSO. Je pa po nekaterih podatkih tudi veliko GSO potrebnih zdravljenja in so tako tudi te rastline mnogokrat polne pesticidov.
Fermentirana in nefermentirana soja
Na slovenskih policah torej nimamo tuje GSO soje, imamo pa fermentirano in nefermentirano sojo in po tem nekateri ločijo zdravo od nezdrave soje. Fermentirano sojo so Azijci uporabljali že tisočletja nazaj. Soja je bogato živilo polno bejakovin, zato so z njo nadomestili beljakovine, ki bi jih sicer pridobili z mesom, jajci ali mlečnimi izdelki. Proizvodi iz fermentirane soje so denimo natto, tempeh ali sojina omaka.
Med izdelke iz nefermentirane soje pa štejemo predvsem novejše oblike uporabe soje, kot je sojino mleko, sojin puding ali jogurt. In prav ti novejši izdelki so po ocenah nekaterih strokovnjakov najbolj škodljivi. Nefermentirana soja namreč po njihovih navedbah vsebuje anti-prehranske dejavnike, nekateri od teh vplivajo na encime, ki jih nujno potrebujemo za prebavo beljakovin. Polg tega vsebuje hemaglutinin, ki spodbuja in povzroča zlepljanje krvnih celic v telesu, ki zato ne morejo več absorbirati kisika in ga prenašati v tkiva. Vsebuje tudi fitate, ki preprečujejo absorbcijo nekaterih mineralov, ki so za telo nujno potrebni. S sojo uživamo tudi izoflavone, ki so vrsta fitoestrogenov in posnemajo ter včasih blokirajo estrogen. S tem lahko povzroči celo neplodnost ali spodbuja raka dojke. Vse zgoraj omenjene negativne lastnosti, pridejo na dan le ob rednem vsakodnevnem uživanju nefermentirane soje. Če si boste dvakrat tedensko privoščili sojin puding, s tem ne boste škodili ne zdravju in ne telesu.
Če je soja pravilno fermentirana, se ravni teh škodljivih snovi zmanjšajo in nam ne škodi več, četudi jo uživamo vsakodnevno v večjih količinah. Takšna soja vsebuje tudi veliko vitamina K2, ki pomaga pri preprečevanju osteoporoze, bolezni srca in ožilja ter bolezni možganov. Ščiti nas tudi pred različnimi vrstami rakov, pravijo strokovnjaki.
Glikemični indeks živila pomeni, v kolikšni meri določeno živilo vpliva na dvig krvnega sladkorja v našem telesu. Dieta z uživanjem živil z nizkim glikemičnim indeksom spada med eno najuspešnejših, saj njeni uporabniki ne stradajo. Pogosteje lahko jedo večje količine živil, izogibajo se le tistim z visokim glikemičnim indeksom. Tako si lakoto tešijo z živili, ki ne redijo oziroma so manj redilna, s tem pa na zdrav način brez stradanja izgubljajo kilograme.
Vsi, ki bi se radi lotili diete na podlagi glikemičnega indeksa živil, morajo poznati tabelo glikemičnega indeksa. Rezultati meritev so lahko presenetljivi. Eno od presenečenj je, da nimajo vsi enostavni sladkorji višji glikemični indeks, kot živila s kompleksnimi ogljikovimi hidrati. Tako ima denimo krompir višji glikemični indeks od navadnega sladkorja. Poleg tega so v tabeli zelo visoko sadeži, ki so polni vode in bi jih imeli sicer za dietne sadeže, kot sta denimo melona in lubenica. Dieta je uspešnejša od večine drugih diet tudi zato, ker po obroku z nizkim glikemičnim indeksom ne čutite tolikšne lakote kot po hrani z visokim glikemičnim indeksom.
Kaj je glikemični indeks
“Glikemični indeks (GI) razvršča živila glede na dvig sladkorja v krvi po zaužitju ogljikohidratnih živil v primerjavi z glukozo ali belim kruhom. Poznamo 3 skupine – živila z nizko, srednjo ali visoko vrednostjo GI,” pojasnjujejo na Inštitutu za nutricionistiko.
Glikemični indeks raziskovalci določijo tako, da preiskovanci zaužijejo referenčno živilo – glukozo ali bel kruh. Nivo glukoze v krvi se meri na dve do tri ure. “Nadalje testirajo glikemični indeks izbranega živila tako, da vsebuje enako količino sladkorjev in škroba kot referenčno živilo. Na grafu se izpišeta dve krivulji. Ena pripada referenčnemu živilu, druga živilu, kateremu se določa glikemični indeks,” opisujejo na inštitutu. Dodajajo, da krivulja prikazuje koncentracijo glukoze v krvi v določenem času po zaužitju. Glikemični indeks živila, ki ga preiskujejo, je razmerje med površino pod krivuljo le-tega in med površino pod krivuljo referenčnega živila, pomnoženo s sto.
Kuhano ali sveže?
Na vrednost glikemičnega indeksa ne vpliva samo vrsta živila, pač pa tudi način, kako ga pripravimo. Korenček je namreč živilo z zmernim glikemičnim indeksom. Ko ga skuhamo, pa postane redilen, saj ima visok glikemični indeks. Mehko kuhane testenine imajo denimo višji glikemični indeks kot testenine, ki jih kuhamo al dente. Če testenine še popečemo v ponvi, pa njihov glikemični indeks še znižamo.
“Veliko različnih dejavnikov vpliva na vrednost glikemičnega indeksa. Živila, ki vsebujejo škrob, katerega encimi enostavno razcepijo, v splošnem spadajo med skupino živil z visokim glikemičnim indeksom. Encimi namreč razcepijo vezi v škrobu, sprosti se glukoza, ki se hitro absorbira in s tem hitro zviša nivo sladkorja v krvi,” pravijo na Inštitutu za nutricistiko. Med ta živila spadajo denimo izdelki iz bele moke in viri hitro dostopnega sladkorja. Dodajajo, da na vrednost glikemičnega indeksa med drugim vpliva tudi vrsta sladkorja: “Živila, bogata s saharozo, imajo navadno nižji glikemični indeks, kot škrobna živila.” Škrob je namreč sestavljen iz samih molekul glukoz, medtem ko je saharoza sestavljena iz molekule glukoze in molekule fruktoze. Slednja pa le rahlo vpliva na dvig sladkorja v krvi.
Živila z visokim glikemičnim indeksom
Med živila z visokim glikemičnim spadajo tista, ki imajo vrednost glikemičnega indeksa višjo od 70. Ta so pivo (110), ocvrt ali pečen krompir (95), bel in kuhan riž (90), bela moka tipa 400, kuhano korenje, med, kokice, preste, tapioka (85), čips, pire krompir (80). Sem spadajo tudi bela moka tipa 500, buča in lubenica (75), mlečna čokolada, kuhan krompir, sladke pijače, prečiščena žita in koruzna moka (70).
Makadamija ali avstralski oreh je zimzeleno drevo, ki izvira iz vzhodnega dela Avstralije. Ima široko in gosto krošnjo z dolgimi debelimi listi, v višino zraste do 15 metrov. Najlepše je v času cvetenja, ko dobi čudovite bele in roza cvetove, njegovi plodovi pa so okusni oreščki. Drevo makadamije so na začetku vzgajali v okrasne namene, danes pa ga uporabljajo predvsem v prehrani in za izdelavo olja. Makadamija razen v Avstraliji dobro uspeva še na Havajih in v Costa Rici. Življenjska doba drevesa makadamije je tudi do sto let, zrelo drevo pa povprečno obrodi 65 kilogramov plodov na leto. Drevo je dobilo ime po filozofu, kemiku in politiku Johnu Macadamiju. Tako ga je poimenoval njegov prijatelj Ferdinand von Mueller, ki je leta 1859 odkril drevo.
Makadamija – zdravilni oreščki
Oreščki makadamije so del zdravega prehranjevanja že stoletja, saj so bogati z mononenasičenimi maščobnimi kislinami. Petdeset odstotkov njenih maščob je omega-3 maščobnih kislin, ki sodelujejo pri množici fizioloških procesov kot je delovanje živčnih celic in možganov. Omega-3 maščobne kisline okrepijo naš imunski sistem, varujejo srce in ožilje, preprečujejo nastajanje krvnih strdkov, znižujejo slab holesterol v krvi in uravnavajo previsok krvni tlak. Zelo so priporočljive za nosečnice, saj jih še nerojeni otrok nujno potrebuje za optimalen razvoj možganov, njihovo pomanjkanje pa lahko pri mamici povzroči hudo poporodno depresijo ali otožnost. Omega-3 maščobne kisline izboljšujejo stanje bolnikov s kroničnimi vnetnimi boleznimi kot so artritis ali luskavica, skrbijo pa tudi za zdravje las, kože ter poskrbijo za pospešeno izgorevanje drugih maščob. Njihovo redno uživanje zmanjša možnosti za nastanek duševnih motenj. Vsebujejo tudi maščobne kisline omega-9 (oleinsko kislino) in omga-7 (palmitoleinsko maščobno kislino). Oreščki vsebujejo tudi polifenole, ki so zelo močni oksidanti, ki ščitijo pred boleznimi in ugodno vplivajo na zdravje. Naše telo varujejo pred oksidacijskim stresom in prostimi radikali. Med drugim naj bi preprečevali nastanek rakavih obolenj in arteroskleroze.
Poleg tega so oreščki makadamije bogati tudi z beljakovinami, vitaminom E in vitamini skupine B, torej B1, B2, B5 in B6. Vsebujejo tudi minerale kot so kalij, fosfor, magnezij in kalcij. Makadamija je odlična za aktivne športnike, saj nas pest oreščkov napolni z energijo pred in po treningu. Oreščke makadamije lahko uživamo samostojno kot prigrizek, lahko pa jih dodamo k zelenjavnim jedem ali jih umešamo v smoothije. Lahko jih uporabljate kot dodatek k kosmičem, z njimi obogatite jogurte, jih uporabite tudi za izdelavo pesta, za izdelavo namasov ali peciv. Če želite iz njih izvleči največ dobrih in hranilnih snovi, jih nikar ne segrevajte. Za pozitivne učinke bi po nekaterih raziskavah morali uživati okoli dvajset gramov oreščkov makadamije na dan. Oreščki so idealni dodatek k dieti, saj prehranske vlaknine v oreščkih makadamije dajejo občutek sitosti, upočasnjujejo prebavo, uravnavajo mikrofloro in skrbijo, da črevesje deluje normalno.
Makadamijevo olje
Najboljše makadamijevo olje se pridobiva predvsem s hladnim stiskanjem, tak ohrani številne pozitivne lastnosti oreščkov. Olje nima značilnega vonja, ima pa odličen okus po oreščkih. Zaradi velike vsebnosti mononasičenih maščobnih kislin, palmitolejske kisline, palmitične kisline, vitaminov A, E in vitaminov skupine B ter mineralov, kot so kalcij, magnezij in kalij, je olje zelo iskano. Uporabljamo ga kot dodatek k hladnim jedem, predvsem solatam.
Makadamijevo olje je primerno tudi za nego kože in las, vsebuje ga že veliko kozmetičnih izdelkov. Pri masažnem vtiranju v kožo se zelo dobro in hitro vpija, obenem pa krepi hidrolipidno zaščito ter izboljšuje vlažilen učinek kože. Primeren je tudi za nosečnice, ki naj se mažejo za preprečevanje strij, olje povečuje elastičnost in prožnost kože. Ker je sestava olja izjemno podobna sebumu, ga uporabljamo tudi za nego las. Sebum je naravno olje, ki ga izloča samo lasišče. Zato je makadamijevo olje odlično za suhe lase, v lase se hitro vpije, ne obteži las in ščiti lase pred škodljivimi vplivi iz okolja.
Četudi ne verjamete v tradicionalne običaje, vam bodo izdelovanje buč, sveče in vonj po bučni juhi ob toplih barvah sadežev, ki jih uporabite za dekoracijo na kuhinjski polici, v dom prinesli toplino.
Čarovniški kostumi in izrezane buče s svečami navdušujejo ljudi vseh starosti, zato si roke manejo predvsem trgovci. Veliko bolje, kot da stanovanje opremite s plastičnimi imitacijami buč, je, da se zapeljete do bližnjega kmeta ali tržnice ter naredite svojo umetnino iz prave buče. Tako boste lahko pokramljali s kmetom, ki vam bo morda zaupal tudi kak dober recept za bučno juho ali drugo okusno jed iz jesenskega sadeža.
Izdelajte svojo bučo
Obstaja več sto vrst različnih buč, za izbiro buče za noč čarovnic pa je pomembno, da je buča čim bolj sveža, a s čvrsto skorjo. Tako boste lažje izdolbli njeno notranjost, pazite pa tudi na spodnjo stran buče, ki naj bo ploska, da se vam ne bo kotalila naokoli.
Najprej izrežite pokrov – zgornji del buče s pecljem. Zarezo naredite pod večjim kotom (ne 90 stopinj), da bo pokrov ostal lepo prislonjen na bučo.
Odstranite notranjost buče. Stena buče naj bo na sprednji strani nekoliko tanjša, da boste lažje vrezali oči, nos in usta, kar boste izrezovali pod kotom 90 stopinj.
Ker boste v bučo položili svečo, bo vaša stvaritev potrebovala tudi dimnik. Kje je najbolj primerno mesto za luknjo, boste ugotovili tako, da boste prižgali svečo, bučo pokrili s pokrovom in jo pustili nekaj minut. Na mestu, kjer bo buča počrnela, izdolbite luknjo.
Če se bo buča čez nekaj dni zaradi sušenja nagubala, jo lahko za nekaj ur položite v kopel hladne vode.
Ustvarjajte v družbi
Izdelovanja buč se lahko naučite tudi na delavnicah, kot jih vsako leto pripravijo recimo v ljubljanskem botaničnem vrtu. Bučo lahko prinesete s sabo ali jo kupite v vrtu, za najmlajše pa bo hkrati potekala tudi delavnica izdelovanja majhnih duhcev, netopirjev, pajkov in čarovniških palic. Posladkali se boste lahko s kostanjem, kozarcem čaja ali bučnega kompota.
Kaj praznujemo
Noč z 31. oktobra na 1. november se je tudi v Sloveniji v zadnjih letih uveljavila kot noč čarovnic. A njene korenine sežejo daleč nazaj, v keltske čase, ko so verjeli, da je 1. november začetek novega leta, na predvečer katerega pridejo na zemljo vsi duhovi in mrtvi ter da naokoli letajo čarovnice. S sprejetjem krščanstva pa je postal All Hallows’ Eve ali dan vseh svetih, skrajšano Hallowe’en.
1. november je za Kelte pomenil prihod zime ter tako konec kot nov začetek večnega kroga. Dan pred tem so praznovali samahin, ki je veljal za eno izmed najbolj duhovnih noči v letu. Takrat naj bi bila tančica med svetovi najtanjša in duhovi naj bi lažje prestopali meje. V tem času naj bi bilo tudi najlažje komunicirati s predniki. Kelti so verjeli, da na ta dan duše tistih, ki so umrli med letom, potujejo v podzemlje.
Osvetljevanje poti
Tudi izrezovanje buč izvira iz tega časa. Sveče so vanje vstavili, da bi mrtvim osvetljevali pot skozi temo in jim olajšali pot v drugi svet.
Tudi če ne verjamete v tradicionalne običaje, vam bodo izdelovanje buč, sveče in vonj po bučni juhi ob toplih barvah sadežev, ki jih lahko uporabite za dekoracijo na kuhinjski polici, prinesli v dom toplino. Morda bo prvi november vendarle prinesel ohladitev in jo boste potrebovali, da boste lažje prešli skozi temne hladne dni.
Začnite teden zdravo in si za dopoldansko malico privoščite okrepčilni zeleni napitek.
Spadate med tiste, ki bi ponedeljek najraje izbrisali iz koledarja? Obveznosti čakajo, vikend je za vami in ponovno je treba zavihati rokave. Namesto, da si energijo dvigujete s kavo na kavo, preizkusite zeleni energijski napitek.
Sestavine:
½ avokada
nekaj listov špinače
banana
pomaranča
žlica chia semen
žlica kokosove moke ali kokosovo mleko
topla voda
Priprava
Chia semena namočimo v vodi vsaj za deset minut (lahko tudi čez noč). Sadje olupimo in narežemo, špinačo operemo ter vse skupaj damo v mešalnik. Prilijemo toplo vodo, dodamo kokosovo moko ali mleko ter chia semena in vse skupaj zmešamo v gladek smuti. Sestavine prilagajamo glede na okus. Če smo bolj sladkosnedi, dodamo več banane, če ne, več avokada in listov špinače. Lahko uporabimo tudi koščke jabolk ali hruške.
Hranljiva vrednost
Nekateri nutricionisti trdijo, da avokado vsebuje vse, kar potrebuje človek za preživetje, ter preprečuje številne bolezni. Sadež uvrščajo med najbolj mastne sadeže, vendar so njegove maščobne kisline izredno kakovostne in imajo ugoden učinek na organizem. Ima velik delež kalija in folne kisline, ki je poglavitna za normalen razvoj celic in tkiv (dodajajo jo nosečnicam). Bogat je z vitamini B-kompleksa, vsebuje pa tudi vitamina E in K.
Chia semena so eden boljših virov omega 3-maščobnih kislin, poleg tega vsebujejo dvakrat več beljakovin kot druga semena in žita, bogata pa so tudi z antioksidanti, kalijem, železom in vitamini A, D, K, E in B.
Kokos vsebuje dragocene snovi, kot so kalij, selen, baker, železo, vitamin E in vitamine skupine B. Kokosova moka ne vsebuje glutena, ki bi dražil črevesje, in ugodno vpliva na zmanjševanje teže.
Se še spomnite risanke o Popaju in Olivi, ki je močno prispevala k priljubljenosti špinače? Čeprav ta vrtnina še zdaleč ne vsebuje toliko železa, kot so mislili takrat, je bogata z antioksidanti. Vsebuje visoko vrednost vitaminov C, B, kalcija in magnezija.
Pomaranča, bogata z vitaminom C, bo smoothi osvežila, banana pa mu dala slajši okus in ga skupaj z avokadom oblikovala v gladek napitek.
Njegova hranljiva vrednost bo večja, če boste uporabili biološko pridelano sadje in zelenjavo.
Zeleni smoothiji so bolj zdravi kot sadni, ki vsebujejo veliko sladkorja, vendar vsem okus zelenja ni všeč, zato uporabljajo sadje, da prekrijejo zelenjavni okus. Zelenje izravnava sladkost sadja v okusno ravnotežje. Sčasoma, ko se ga navadimo, ga lahko dodajamo več.
