Prijava
Ker se pojavlja vse več govoric, da na trgovskih policah najdemo veliko gensko spremenjene soje, smo Upravo Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) povprašali o konkretnih podatkih. “Na osnovi letnih monitoringov in uradnega nadzora v RS ugotavljamo, da so na slovenskem trgu gensko spremenjeni organizmi (GSO) prisotni samo v krmi, ki je kadar vsebuje GSO, tudi ustrezno označena. Na policah slovenskih trgovin GS živil po naših podatkih ni,” pravijo. V Sloveniji je tako gensko spemenjena soja prisotna v krmi, običajno gre za prisotnost Roundup Ready soje. Krma, ki vsebuje GSO je označena v skladu z zakonodajo, tako, da imajo kupci možnost izbire.
“Evropska zakonodaja predpisuje obvezno označevanje prisotnosti GSO v hrani in krmi, kadar je GSO namerno dodan oziroma kadar je njegova prisotnost nad 0,9 odstotkov, kar potrošniku daje možnost izbire,” pojasnjujejo na upravi. Označevanje GSO je dolžnost nosilcev dejavnosti, ki morajo zagotavljati tudi sledljivost in prenos informacij o GS surovinah in izdelkih po verigi. GSO ali izdelki, ki jih vsebujejo, so označeni z besedami: “gensko spremenjen” ali “proizveden iz gensko spremenjene na primer soje”. Zahteva za označevanje GSO ne velja za proizvode, pridobljene iz živali, hranjenih z gensko spremenjeno krmo ali zdravljenih z gensko spremenjenimi zdravili, ker takšni proizvodi GSO ne vsebujejo. “Kupci lahko torej na osnovi označbe na proizvodu izberejo izdelek, ki jim ustreza,” dodajajo.
Je gensko spremenjena soja škodljiva?
Ali je sama gensko spremenjena soja škodljiva ali ne, ne moremo vedeti, saj nimamo dokazov ne za eno ne za drugo. Zagovorniki GSO so mnenja, da lahko z gensko spremenjenimi organizmi pridemo do zdravih rastlin, ki ne potrebujejo pesticidov in ki obrodijo še več. Z GSO bi po mnenju mnogih lahko na okolju zdrav način odpravili lahkoto s planeta.
Nasprotniki GSO po drugi strani trdijo, da je takšen način vplivanja na rastlino nenaraven in škodljiv. GSO naj bi pustili velike posledice na zdravju ljudi. V ZDA so denimo od uvedbe GSO v letu 1996 zaznali porast nizke porodne teže otrok, neplodnost in druge težave v reprodukciji, vedno več alergij in notranjih vnetjih. Čeprav v Sloveniji nimamo GSO, se tudi pri nas pojavljajo podobni trendi zaradi drugačnega, hitrega in nezdravega načina življenja. Zato je vprašljivo, ali je porast omenjenih težav res posledica GSO. Je pa po nekaterih podatkih tudi veliko GSO potrebnih zdravljenja in so tako tudi te rastline mnogokrat polne pesticidov.
Fermentirana in nefermentirana soja
Na slovenskih policah torej nimamo tuje GSO soje, imamo pa fermentirano in nefermentirano sojo in po tem nekateri ločijo zdravo od nezdrave soje. Fermentirano sojo so Azijci uporabljali že tisočletja nazaj. Soja je bogato živilo polno bejakovin, zato so z njo nadomestili beljakovine, ki bi jih sicer pridobili z mesom, jajci ali mlečnimi izdelki. Proizvodi iz fermentirane soje so denimo natto, tempeh ali sojina omaka.
Med izdelke iz nefermentirane soje pa štejemo predvsem novejše oblike uporabe soje, kot je sojino mleko, sojin puding ali jogurt. In prav ti novejši izdelki so po ocenah nekaterih strokovnjakov najbolj škodljivi. Nefermentirana soja namreč po njihovih navedbah vsebuje anti-prehranske dejavnike, nekateri od teh vplivajo na encime, ki jih nujno potrebujemo za prebavo beljakovin. Polg tega vsebuje hemaglutinin, ki spodbuja in povzroča zlepljanje krvnih celic v telesu, ki zato ne morejo več absorbirati kisika in ga prenašati v tkiva. Vsebuje tudi fitate, ki preprečujejo absorbcijo nekaterih mineralov, ki so za telo nujno potrebni. S sojo uživamo tudi izoflavone, ki so vrsta fitoestrogenov in posnemajo ter včasih blokirajo estrogen. S tem lahko povzroči celo neplodnost ali spodbuja raka dojke. Vse zgoraj omenjene negativne lastnosti, pridejo na dan le ob rednem vsakodnevnem uživanju nefermentirane soje. Če si boste dvakrat tedensko privoščili sojin puding, s tem ne boste škodili ne zdravju in ne telesu.
Če je soja pravilno fermentirana, se ravni teh škodljivih snovi zmanjšajo in nam ne škodi več, četudi jo uživamo vsakodnevno v večjih količinah. Takšna soja vsebuje tudi veliko vitamina K2, ki pomaga pri preprečevanju osteoporoze, bolezni srca in ožilja ter bolezni možganov. Ščiti nas tudi pred različnimi vrstami rakov, pravijo strokovnjaki.
