Kako do tekaškega užitka

Ste med tistimi, ki se jim ne sanja, kaj človeka vrže iz postelje, da obuje superge in gre tečt, ko preostali še spijo. Začetniki se boste v tek najlažje vpeljali s kombinacijo teka in hoje.

Ena vedno bolj priljubljenih oblik gibanja je tek, ki spada med (cenovno) najbolj dostopne športe, čeprav je lahko tekaška oprema tudi precej draga. Odpadejo stroški mesečnih članarin ali najema dvoran, vse kar res nujno potrebujete, so dobri tekaški copati in nekaj volje.

Da te kljub želji ni vedno tako lahko zbrati, imate verjetno izkušnjo vsi, ki ste že kdaj sedeli po „shakespearovsko“ pred supergami in se spraševali: „Obuti jih ali ne obuti jih?“ Iz izkušenj vam povemo, da obstaja dober recept, kako pretentati voljo, ki sili v nasprotno smer, in priti do pravega tekaškega užitka. To je intervalni tek. Ne tisti pravi, za povečevanje hitrosti pri izkušenih tekačih, ki mu pravijo fartlek, ampak kombinacija hoje in teka, ki jo lahko združite v večmesečni program.

Tek

Izberite program in naredite večmesečni načrt

Morda ste med vami taki, ki boste ob besedi program zamahnili z roko in rekli, da ste raje svobodnejši. Superge vzamete iz omare, ko vas „zagrabi“, tečete pa raje brez ure po notranjem občutku. Tekaški užitek ste že dovolj ponotranjili in ne potrebujete veliko zunanje spodbude. Če pa ste med tistimi, ki se vam ne sanja, kako je mogoče uživati v teku, a imate vseeno željo, da bi nekaj naredili za svoje telo, vam predlagamo knjigo Tek za začetnike. Če ne želite kupiti te knjige, obstaja na internetu vrsta podobnih programov za začetnike, le malo pobrskati je treba. Izberite take, ki predvidevajo tek tri do štirikrat na teden.

Kombinacija teka in hoje je najlažji način, kako začeti – zdržiš tri minute in je že na vrsti hoja; ko se odpočiješ, spet tečeš tri minutke ali kolikor koli že po programu. Nekaj vztrajnosti bo treba, a tako pač je. Brez muje, se še čevelj ne obuje. Če boste delali po njem, boste sčasoma začeli odkrivati užitke teka, in na koncu se vam lahko zgodi, da boste razumeli, o čem govori Forrest Gump. Saj se spomnite: „Tega dne sem se, brez posebnega razloga, odločil, da grem na kratek tek. Tekel sem do konca ceste, in ko sem prišel tja, sem pomislil, da bi tekel še do konca mesta …“ In tako dalje in tako naprej.

Zbirajte informacije

Za motivacijo je dobro, da si jo nabirate tudi z zbiranjem informacij o teku, s čimer boste pridobili tudi znanje, ki ga potrebujete, da boste tekli varno. Poškodbe pri teku namreč niso tako redke, sploh, če na začetku pretiravate. Če ste zdravi, se bodo vaše srce, pljuča in mišice dokaj hitro navadili na povečan napor, težava pa nastopi pri sklepih, kitah in vezeh, ki se prilagajajo počasneje.

Pri zbiranju informacij si lahko pomagate s forumi, kot je recimo Tekaški forum (izkušeni tekači začetnikom z veseljem podelijo kakšen koristen nasvet), ali branjem motivacijskega dnevnika, kot je „Kako sem vstal s kavča in šel teč“. Obstajajo tudi tekaške šole, kjer se boste naučili pravilne tehnike teka, s katero boste varnejši pred poškodbami.

Dobre superge bodo dovolj

Kot že rečeno, so to, kar res nujno potrebujete, dobri tekaški copati. Ko kupujete, se pri prodajalcu pozanimajte, kateri modeli so primerni za začetnike. V boljših trgovinah vam bodo omogočili analizo stopala in snemanje teka, po kateri vam bodo določili najprimernejši copat, vendar tega kot začetnik še nujno ne potrebujete. Pazite, da vam copati ne bodo tesni, saj stopalo med tekom nekoliko oteče in nam lahko povzroči nepotrebne bolečine. Tekaški copati za začetnike morajo biti udobni, stabilni in dobro blaženi. Zato si pri izbiri vzemite čas in prinesite s sabo tekaške nogavice.

Bosonogi tek

Če boste vztrajni, boste morda s časoma ugotovili, da tudi superg ne potrebujete. Mislite, da se šalimo? Ne, obstaja posebne vrste tek, ki mu pravimo bosonogi tek, in ima tudi v Sloveniji kar nekaj privržencev.

Za oblačila poglejte v omaro

Pri izbiri oblačil bo za začetek dovolj to, kar imate v omari. Kratke hlače in kratka majica poleti ter trenerka oz. pajkice in dolga majica v hladnejših mesecih. Poleti je dobro, da imate poleg kratkih hlač in majice na glavi nekaj za zaščito pred soncem, v hladnejših mesecih pa vetrovko, rokavice in kapo. Po nekaj tednih teka, boste lažje presodili, kakšno opremo še potrebujete. Opremljeni boste z več informacijami in takrat si lahko omislite tudi kakšno tehnično igračko, kot je tekaška ura, ali barvno usklajena tekaška oblačila.

Oranžni napitek s kurkumo

Kurkumo gotovo poznate kot začimbo. Ste jo že kdaj dodali v sok?

Oranžni napitek s kurkumo

Sestavine

  • košček sveže kurkume ali kurkuma v prahu
  • 10 kosov korenja
  • vejica koriandra
  • 1 jabolko
  • steblo zelene
  • ½ zlate ali rdeče pese

(Vse sestavine narežemo na koščke in sočimo v sokovniku)

Kurkuma je rastlina, podobna ingverju (sodi v družino ingverjevk). Prihaja iz Daljnega vzhoda, Indijci jo dodajajo skoraj vsaki hrani. Je osnovna sestavina curryja, ki mu daje specifično rumeno barvo, a je bolj blagega okusa. Dodajajo jo tudi gorčici.

Indijci jo že tisočletja uporabljajo ne le za hrano, temveč tudi za zdravljenje številnih težav ter v kozmetične in industrijske namene. V Evropo je prispela prek Arabcev in ker je bila cenjena so jo imenovali tudi indijski žafran.

Od cele rastline je uporabna predvsem korenika, ki ima trdo lupino, pod njo pa rumeno oranžno meso. Lahko jo uporabljamo svežo, čeprav jo bomo pri nas lažje dobili v obliki prahu.

Po okusu je nekoliko pikantna in grenka, kot nekakšna mešanica ingverja in pomaranče.

Zdravilni kurkumin

Rumeno oranžno barvilo v kurkumi se imenuje kurkumin in prav ta naj bi bil njena glavna zdravilna učinkovina.

Je močan antioksidant, deluje antibakterijsko in antiseptično ter lajša številne zdravstvene težave. Vsebuje mangan, železo, vitamin B6, veliko vlaknin in tudi kalija.

Od cele rastline je uporabna predvsem korenika, ki ima trdo lupino, pod njo pa rumeno oranžno meso. Lahko jo uporabljamo svežo, čeprav jo bomo pri nas lažje dobili v obliki prahu.

Preprečevala naj bi širjenje raka

Kurkumin (ekstrakt) ceni tudi zdravstvena stroka, ker naj bi rakavim celicam preprečeval nebrzdano rast in njihovo širjenje po telesu ter tvorjenje metastaz. Znanstveniki z oddelka za nanotehnologijo univerze za naravoslovje in tehniko na Dunaju so odkrili, da mu to uspeva z blokado določenih signalnih poti.

Ugotovili pa so tudi, da je slabo topen v vodi in je zato komajda biološko razpoložljiv, kar omejuje njegovo uporabo. Zapakirali v drobcene delčke maščobe, s čimer je postal 10.000-krat bolj biološko razpoložljiv.

Koristna naj bi bila tudi pri težavah z jetri, žolčnikom, prebavo in hepatitisu.

Nutricionisti trdijo, da lahko njegovo učinkovitost povečamo z uživanjem kurkume v naravnem svežem soku, k čemur naj bi pripomoglo delovanje encimov.

Nosečnice naj ne pretiravajo

Kurkuma je zelo varna sestavina, a ker zmanjšuje lepljivost trombocitov, je ni priporočljivo jemati večjih količin, če obenem jemljemo zdravila, ki vplivajo na trombocite. Večjim odmerkom naj se izogibajo tudi nosečnice.

V redkih primerih lahko lokalna uporaba kurkume pri posameznikih povzroči blage alergične reakcije. V takšnem primeru jo preprosto speremo in prenehamo uporabljati.

Zlata pesa in koriander

Zlata pesa je zelo dobra za sok, a ker jo je pri nas težko dobiti, lahko namesto nje uporabite rdečo peso. Koriander dodajajte previdno, ker ima močan, nekaterim neprijeten vonji.

Iz kurkume lahko naredite tudi zdravilno Zlato mleko. Preverite kako >>

Himalajska sol: Zakaj je zdrava in prednosti uporabe

Himalajska sol je nastala pred več sto milijoni let, ko se je izsušil ocean in je od njega ostala le sol. Plasti soli so se usedle globoko v zemljo in se v vseh milijonih let pod vpivom različnih dejavnikov spremenile v čisto kristalno snov, ki jo danes poznamo kot himalajska sol. Po besedah proizvajalcev, sol ročno izkopavajo ob vznožju Pakistana, nato jo operejo in osušijo.

Izvor in zgodovina himalajske soli

Kot že samo ime pove, se himalajska sol nahaja v rudnikih, na vznožja Himalaje. Nahaja se približno 600 metrov pod površjem in je zato zaščitena pred vremenskimi vplivi. Prav tako je obvarovana pred večino škodljivih vplivov iz okolja. Sol naj bi nastala pred 250 milijoni leti, z izsušitvijo tamkajšnjega prvotnega oceana. Plasti soli so se nato zaradi teže in naravnih pojavov oblikovale v kristalno sol. Danes se pridobiva ročno, tako da jo izkopljejo, nato operejo, posušijo in na koncu zdrobijo. Uporabljajo metode pridobivanja, ki ohranjajo njeno naravno čistost in omogočajo njeno neoporečnost.

Zakaj je himalajska sol koristna?

Himalajska sol vsebuje kar 84 hranilnih elementov, med drugim kalcij, natrij, klor, fosfor, žveplo, magnezij, železo, fluor, jod in tako dalje. Minerali v sledeh so v himalajski soli tako majhni, da jih lahko celice brez težav absorbirajo. Poleg tega himalajska sol pomaga pri vzdrževanju količine sladkorja v krvi, spodbuja Ph ravnotežje v celicah našega telesa in deluje kot vrelec mladosti, saj upočasnjuje proces staranja. Poleg tega uravnava tudi količino tekočine v našem telesu. Če jo zmešate z vodo, bo pomagala pri uravnavanju krvnega pritiska in pri uravnavanju prebave.

Poleg tega deluje preventivno na nastanek nekaterih vrst raka in pomaga pri proizvodnji energije, ki jo celice potrebujejo za delovanje. S himalajsko soljo lahko naredimo tudi fiziološko raztopino in jo uporabimo za čiščenje nosne sluznice ob prehladu. Njene učinkovine pomagajo ohranjati zdrave kosti in preprečuje pogosto osteoporozo.

Himalajska sol

Himalajska sol je uporabna za marsikaj

Himalajska sol v kulinariki se lahko uporablja kot običajna sol, dodajamo jo k jedem za izboljšanje okusa. Težko bi kdo opazil razliko v okusu pri jedi, ki smo jo solili z morsko ali himalajsko soljo.

Pred časom so bile pravi hit svetilke s himalajske soli, ki so poleg zdravilnega učinka tudi atraktivnega videza. Solna lučka deluje s svojo nežno svetlobo pomirjujoče in sproščujoče, zato je primerna tudi za v spalnico in otroško sobo. Je naravni ionizator in energetsko prečisti prostor. Njena svetloba naj bi poživljala življensko moč, spodbujala obrambne lastnosti organizma in odpravljala stres. Pozitivni vplivi solne lučke zatirajo nenadna in negativna nihanja v telesu in s tem pomagajo k zaščiti telesa pred različnimi boleznimi, tudi pred raznimi alergijami in kronično utrujenostjo.

Pozitivni učinki uporabe

Himalajska kristalna sol naj bi bila ena izmed najčistejših soli na svetu, zato ji pripisujejo številne prednosti in pozitivne učinke. Z uživanjem soli v naše telo vnesemo potrebne minerale za delovanje našega organizma. Uporaba nerafinirane himalajske soli naj bi bila primernejša alternativa rafinirani beli morski soli za tiste, ki imajo težave s povišanim krvnim tlakom. Ta izboljšuje prekrvavljenost in opravlja funkcijo odstranjevanja strupov iz telesa. Uporaba himalajske soli lahko pripomore k boljšemu stanja naših kosti. Blagodejno pa deluje tudi na naše mišice, še posebej lahko pomaga pri zmanjševanju in blaženju krčev v mišicah. Izboljšuje delovanje in stanje dihalnih poti, z njo si lahko pomagamo in blažimo težave s sinusi. Nenazadnje skrbi za uravnoteženost elektrolitov in pomaga uravnavati prebavo ter absorbirati hranila v črevesju.

Kako uporabljati himalajsko sol v kuhinji?

Himalajsko sol v kuhinji uporabljamo tako kot navadno belo morsko sol. Previdno le z odmerjanjem količine, saj je načeloma bolj slana kot navadna bela morska sol. Z njo posolimo hrano ali jo dodamo v sladice. Sol je bogatega in polnega okusa. Jedi s himalajsko soljo je priporočljivo posoliti po kuhanju, ko že znižamo visoko temperaturo. Najbolje šele takrat, ko temperatura pade pod 65 stopinj Celzija. Tako ohranimo minerale, ki bi jih v nasprotnem primeru visoke temperature uničile.

Himalajska sol za zdravje, naravno lepoto in nego

Odkrijte skrivnosti uporabe himalajske soli za zdravje, lepoto in nego telesa. Preverili smo, kateri so najpogostejši načini uporabe ter zakaj so tako koristni.

Sprostitvena zdravilna kopel

Sol lahko uporabljamo tudi za nego telesa. Pripravimo si lahko sproščujočo solno kopel, ki bo dobrodejno delovala na našo kožo in telo. Koža namreč dobro absorbira naravne elemente, ki so v kopeli. Zato bo ta po kopeli bolj napeta, boljša pa bo tudi zmožnost obnavljanja. Izboljšalo se bo stanje bolečih mišic in mišičnih krčev. Kopel pa bo spodbudila tudi cirkulacijo. Po kopeli ni priporočljivo uporabljati raznih mil ali losjonov, temveč koži pustimo, da vpije vse hranilne snovi. Kopel lahko na koži pusti malce bolj suh občutek, a če pomislimo na vse koristne učinke, nam bo verjetno manj moteče. Sprostitveno kopel pripravimo tako, da v kad (600 l-700 l) vsujemo do 1 kg himalajske kristalne soli. Koncentracija soli je velika, a tako omogočimo, da koža vsrka vse potrebne minerale in elemente. S pogostostjo kopeli ne pretiravajmo, zato si jo privoščimo enkrat na 14 dni.

Inhalacije s soljo

Himalajska sol je odlična za pripravo raztopine namenjene inhalaciji, še posebej ob prehladih in težavah z dihali. Inhalacija nam bo sprostila dihalne poti in olajšala dihanje.

Naredimo fiziološko raztopino

S pomočjo himalajske soli si lahko sami doma naredimo fiziološko raztopino. Uporabimo jo po potrebi, ob prehladu, za izpiranje nosne votline in posledično omogočimo lažje dihanje.

Vnesimo toplino v svoj dom

Iz himalajske soli izdelujejo tudi solne lučke. V prostor vnašajo toplo rumeno oziroma oranžno svetlobo, ki v prostoru pričara prijetno in pomirjajoče vzdušje, ravno pravšnje za večere po napornih dneh. Poleg tega himalajska sol v prostor oddaja negativne ione in s tem izboljšuje kakovost zraka v prostoru. Odlična izbira je tudi solni svečnik, v katerega postavimo in prižgemo čajno svečko. V teh prazničnih, zimskih daljših večerih ga lahko uporabimo za dekoracijo prostora, ki nam v prostor dodatno vnaša prijetno vzdušje in pozitivne učinke.

Solne lučke, svečniki in aromaterapija

Priporočljivo je, da himalajsko solno lučko postavimo poleg aparatov, ki sevajo, saj bo s tem sevanje manjše. Ni pa primerna za vlažne prostore, saj se nanjo hitro veže vlaga in jo voda v tem primeru dobesedno raztopi. Iz himalajske soli so narejeni tudi prečudoviti svečniki, v katere damo čajne svečke. Tudi ti mali svečniki delujejo na prostor kot naravni ionizatorji, poleg tega nam s svečko pričarajo še romantično in praznično vzdušje.

Himalajska sol je uporabna tudi v aromaterapiji, ko grobo mleti himalajski soli dodamo še dišeča eterična olja. V polno kad stresite eno do dve jušni žlici soli, v sprostitvi pa uživamo okoli dvajset minut. Lahko jo uporabimo tudi za piling, s katerim izboljšamo in zgladimo teksturo kože, saj z dobrim pilingom odtsranimo nepotrebne mrtve celice. Himalajska sol blagodejno deluje na kožo, ki bo po njeni uporabi lepše barve, bolj sijoča, mehka, voljna in nežna.

Opozorila stroke

“Sol je kot glavni vir natrija pomemben dejavnik tveganja za povišan krvni tlak ter posledično za možgansko kap in druge bolezni srca in ožilja, ki so med najpogostejšimi vzroki smrti pri nas in v svetu,” pa opozarjajo na Ministrstvu za zdravje. Čezmeren vnos natrija je po njihovih navedbah posredno povezan tudi s pojavom in poslabšanjem drugih kroničnih bolezni: bolezni ledvic, sladkorne bolezni tipa 2, osteoporoze, debelosti in nekaterih vrst raka.

Podatki namreč kažejo, da odrasli prebivalci užijejo za kar 150 odstotkov več soli kot je zgornja meja za dnevni vnos soli, ki naj še ne bi predstavljal tveganja za zdravje, medtem ko mladostniki to mejo presežejo za 100 odstotkov, otroci pa za 67 odstotkov. Tudi če v kuhinji uporabljate himalajsko sol, ki velja za zdravilno, z njo nikar ne pretiravajte in solite res le po potrebi.

Mucuna ali žametni fižol – za ženske in moške težave

Mucuna ali žametni fižol (Mucuna pruriens) je rastlina iz toplejših krajev, izvira iz Afrike, indije in Karibov. Rastline se oblikuje v zanimiv grm, ki ima lepe bele cvetove, lahko so tudi v barvi sivke oziroma vijola barve. Njeno zdravilno moč poznajo že stoletja, v indiji je denimo eno od dveh osnovnih zelišč, ki se predpisujejo moškim, ki imajo probleme z erekcijo in plodnostjo. Obema spoloma se mucuna predpisuje za povečanje spolne sle.

Mucuna je zelo priljubljena v Indiji

V Indiji jo pogosto uporabljajo ženske v menopavzi, saj naj bi pomagala omiliti ali odpraviti simptome. Priporočljiva je njena uporaba v času zgodnjih simptomov menopavze, ki se kažejo kot nočno znojenje, vročinski oblivi, utrujenost in nespečnost, razdražljivost in živčnost, jokavost, otožnost, vrtoglavice, napadi panike, neodločnost, razbijanje srca, bolečine v mišicah, suhost nožnice, boleči spolni odnosi in tudi motnje pri mokrenju. Sicer pa naj bi mucuna pomagala tudi pri srednjeročnih simptomih menopavze, kot je srbenje nožnice, njena pogosta vnetja, pogosta vnetja mehurja in krvavitve.

Mucuna

Mucuna je bogata z antioksidanti

Mucuna je sicer bogat vir antioksidantov, ki na različne načine upočasnijo ali ustavijo oksidacijo molekul v telesu. Prav zaradi te lastnosti antioksidante imenujemo tudi lovilce prostih radikalov, ki povzročajo oksidativni stres in škodijo našemu telesu. Prosti radikali namreč pospešujejo staranje kože, slabijo imunski sistem, zmanjšujejo telesno sposobnost in negativno vplivajo na naš živčni sistem. Če jih je v našem telesu preveč pa lahko povečajo celo tveganje za razvoj rakastih obolenj, bolezni srca in očilja ter ateroskleroze.

Zrna mucune predstavljajo do 35 odstotkov beljakovin, vsebujejo pa tudi inhibitorje encimov za presnovo beljakovin, ki so lahko reducirani z obdelavo. Vsebuje tudi kemikalijo L-DOPA oziroma levodopa, ki je predstopnja dopamina, ki ga uporabljajo za zdravljenje Parkinsonove bolezni. Levodopa se obnaša kot nekakšen naraven dopamin, ki sicer v telesu ureja številne pomembne funkcije, izboljša naše razpoloženje in poveča apetit. Če ga imamo v telesu premalo, lahko zbolimo za nekaterimi boleznimi, kot so pomanjaknje pozornosti ali duševne motnje.

mucuna pruriens
Foto: Wikimedia Commons

Uporaba mucune in zdravilni učinki

Zrna mucune se uporabljajo tudi za zdravljenje napenjanja in problemov s prebavo, za zdravljenje revme, mišičnih bolečin, sladkone bolezni, kašlja in menstrualnih bolečin. Zrna vsebujejo tudi veliko lipidov, vlaknin in mineralov. Nekateri ji pripisujejo tudi učinek naravnega antibiotika in analgetika, saj mucuna zmanjšuje tudi povišano tlesno temperaturo. Lahko jo uporabimo kot pomoč pri hujšanju, poleg tega znižuje še holesterol. Z njenim uživanjem boste preprčili nastanek ledvičnih kamnov, z mucuno naj bi jih celo odstranili. Mucuna pomaga tudi pri lepoti, saj zmanjšuje gube in pojav celulita, koža bo ob uživanju lepša in mehkejša. Mucuna pa povečuje tudi mišično maso in izboljšuje naše splošno telesno in psihično počutje.

Mucuna na vrtu

Pri nas naj mucuna ne bi uspevala, a če dobite njena semena, lahko poskusite tudi s sajenjem na vrtu. Posadite jo enko kot naš fižol, morda kakšen mesec ali dva kasneje, saj mora imeti toplo ozračje. Če bo poletje res toplo in dolgo, boste morda na vašem vrtu vzgjili svojo mucuno. Mucuno lahko sadite tudi izmenično, vsak mesec nekaj semen in vidite, kaj semenom najbolj ugaja. Še najbolje pa bi bilo, če bi sadike naredili znotraj, v stanovaju in jih ob toplejšem vremenu presadili na vrt ali cello toplejši rastlinjak. Prvo leto morda pridelek ne bo ravno dober, a boste lahko občudovali lepo rastlino. Lahko pa jih enostavno posadite v lonec in jih imate ves čas noter na toplem.

Naravno odstranjevanje plevela na vrtu in okoli hiše

Prava mora vsakega vrtičkarja, ne glede na to, ali gre za zelenjavni ali okrasni vrt, je plevel. Moteč je tudi na pesku, med tlakovci, zidovi in drugimi nedostopnimi površinami.

Pogosto je trdovraten in se ga je zelo težko znebiti, še posebej, če ne želimo uporabiti nevarnih kemikalij. Pri njegovem zatiranju si lahko pomagate z nekaterimi naravnimi načini ter okolju prijaznim kemičnim zatiranjem.

Zatiranje plevela z zastirko

Zastirka je učinkovita borba proti plevelu, ki ima poleg zatiranja plevela tudi vlogo zadrževanja vlage v zemlji, zato vam rastlin ne bo potrebno toliko zalivati.

Najbolje je, da uporabite organsko zastirko, npr. lubje. Sčasoma bo sicer razpadla, vendar bo s tem pripomogla k boljši strukturi zemlje.

Sesekljano lubje je najpogostejša in najcenejša zastirka. Zemljo in rastlino ščiti pred temperaturnimi nihanji (pozimi pred zmrzaljo, poleti pred vročino), služi kot organsko gnojilo (razgrajeno lubje oplemeniti vrtno zemljo in predstavlja dodatno hranilo rastlinam, ko se spremeni v humus) ter poveča biološko aktivnost v tleh. Poleg naštetega ne gre zanemariti tudi njegove okrasne funkcije, saj lahko izbiramo med različnimi vrstami lubja.

Zelo učinkovito je borovo lubje

Borovo lubje pomaga pri rahlem zakisovanju zemlje, lubje listavca pa bo zemljo zrahljalo in prispevalo k več mineralov in rudnin. Borovo lubje poleg tega izloča snovi, ki močno zmanjšujejo rast plevela.

Če želimo privarčevati, uporabimo suho listje, ki ga lahko jeseni sami naberemo in uporabimo naslednjo sezono. Tudi zastirka iz lubja bo zadržala vlago, pomembno je le, da listje pred uporabo zmeljete.

Za zastirko se uporablja tudi slama, ki daje vrtu posebno dekoracijo, ali žaganje. Slama bo razpadla počasneje, mora pa biti, enako kot listje, sesekljana na manjše dele. Pozorni morate biti, da ne vsebuje semen. Žaganje ne sme vsebovati preveč odpadnih olj.

Rečni kamenčki so lepi, vendar vam lahko pozneje naredijo dodatno delo, saj se bodo pomešali z zemljo.

Na zelenjavnem vrtu uporabimo folijo ali karton

Na zelenjavnem vrtu so bolj od enoletnega plevela težavne trajnice, a tudi pleveli nam lahko delajo precej preglavic.

Enoletnih plevelov se najbolj učinkovito lotimo tako, da jim preprečimo kalitev ter odstranimo odrasle rastline, še preden zrastejo semena.

Kalitev preprečimo tako, da jim omejimo dostop do svetlobe. Neporasla tla prekrijete s črno folijo ali kartonskimi škatlami. Trdovratne plevele odstranimo ročno.

Kompost uporabimo le, če smo gotovi, da ne vsebuje semen oz. kalic plevelov, prav tako smo pozorni pri nakupu, da ne uporabimo zapleveljenih sadik.

S kisom in soljo nad plevel v razpokah

Ker za razliko od vrta uničujemo vse rastline (ni nam potrebno paziti na zelenjavo), je postopek tu lažji kot med gredicami.

Tlakovce poškropimo s kisom

Uporabimo lahko alkoholni, vinski ali jabolčni kis, ki ga nerazredčenega poškropimo po plevelu. Postopek ponovimo, dokler se plevel ne posuši. Kis je uporaben predvsem za travo in plevel med tlakovci. Bolj učinkovito se bomo plevela znebili, če ga bomo s kisom poškropili na vroč poletni dan, saj bo sonce posušilo rastline.

S soljo spremenimo bazičnost tal

Varen način soočanja z nadležnim plevelom in travo je tudi jedilna sol. Preprosto raztresite nekaj pesti sode po tlakovani površini in jo pometite v razpoke. Tla bodo postala bolj bazična in tako manj vabljiva za rastline.

Vrela voda

Plevela se lahko znebimo tudi z vrelo vodo, s katero ga bomo poparili. Bomo pa za to morali dobro zavihati rokave, saj bomo za učinkovito odstranitev nezaželenih rastlin porabili kar nekaj veder vroče vode. Gre za težaven, a poleg motike gotovo ekološko najbolj neoporečen način odstranjevanja trdovratnih rastlin.

Na soncu z vodko

Učinkovito sredstvo za odstranjevanje plevela je tudi vodka. Mešanico 30 ml vodke zmešamo z nekaj kapljicami detergenta za pomivanje posode ter dvema skodelicama vode ter poškropimo rastline sredi dneva na topel sončen dan. Alkohol bo razjedel povrhnjico listov, ki jih bo vroče sonce nato izsušilo. V senci vodka ne bo učinkovita.

Pletje plevela

Odstranjevanje plevela z motiko je star naraven način odstranjevanja nadloge, a obstaja nevarnost, da bomo morali dejavnost ponavljati v nedogled, saj lahko že majčken delček rastline, ki je ostala v razpoki požene novo.

Zelenjavni sok z ingverjem in limeto

Če imate na vrtu še kakšno kumaro ali bučko, pripravite osvežilen sok z ingverjem in limeto.

Sestavine

  • 1 kumara ali bučka
  • 1 rezina gomoljne ali steblo sveže zelene
  • ½ limete
  • za lešnik velik košček korenine ingverja
  • (po želji dodamo košček sadja)

ingverjev sok smoothie

 

Priprava

  1. Kumaro in limeto olupimo in ju narežemo. Odrežemo rezino gomoljne zelene in za lešnik velik košček ingverja ter ju očistimo. Namesto gomoljne lahko uporabimo tudi svežo. Vse skupaj sočimo v sokovniku.
  2. Sok si privoščimo zjutraj, na tešče pred zajtrkom. Telo bomo tako oskrbeli s pomembnimi minerali in vitamini.
  3. Če smo navajeni sladkih okusov, lahko soku dodamo košček sadja, ki ga imamo na razpolago. Sočimo lahko skoraj vse sadje, z izjemo banane, ki je preveč kašasta in je bolj primerna za smoothije.

 

Ingver in limeta blažita prehladna obolenja

Zelena vsebuje provitamin A, vitamine B, C in E, alkaloid apiin ter minerale, med katerimi je največ kalija, natrija, magnezija, fosforja in kalcija. Ima značilen okus, ki ji ga dajejo eterična olja.

Kumaro sestavlja kar 97 odstotkov vode, vsebuje pa tudi kalij in vitamin C.

Ingver poznamo predvsem kot začimbo in dišavnico, a ima tudi zdravilno moč. Znano je, da pomaga pri preganjanju prehladov in gripe ter ublaži slabost in bruhanje pri potovalni bolezni in nosečnicah. Z njim lahko blažimo tudi želodčne težave kot so slabost, vetrovi in kolike.
Limeta vsebujejo veliko vitamina C ter kalij, kalcij in fosfor. V njenem soku je kar 6 do 7 odstotkov citronske kisline, ki blaži prehladna obolenja, in dosti vitamina C. Uporabljamo jo podobno kot limono, a daje jedem bolj aromatični okus.

Nadomestki mesa – izbira je velika

Proizvajalci živil so se hitro prilagodili povečanemu številu potrošnikov, ki ne jedo mesa, zato na trgovskih policah vse pogosteje zasledimo tako imenovane nadomestke mesa. Zanimivo je, da so izdelki povsem rastlinkega izvora, kljub temu pa po okusu in izgledu zelo spominjajo na meso. Zaradi vse večjega povpraševanja, je tudi konkurenca med ponudniki vse večja in zato so se celo cene nekoliko umirile. Poleg takšnih mesnih nadomestkov pa morajo tisti, ki ne uživajo mesa, beljakovine živalskega izvora nadomestiti z drugimi. Treba je jesti veliko neoluščenega riža, nerafiniranih žitaric, pravega polnozrnatega kruha, polnozrnatih testenin, veliko sadja in zelenjave.

Nadomestki mesa veganska-salama

Vse več nadomestkov mesa na trgu

Če ste se odreklu mesu, še ne pomeni, da ne boste mogli več uživati v okusu polnjenih paprik, bolonjske omake na testeninah ali pravega okusnega golaža. Nekteri sojini nadomestki mesa, so samemu mesu tako podobni, da nekateri sploh ne bodo opazili razlike. Sicer je pa mnogim okus soje še prijetnejši od okusa mesa. Na trgovskih policah lahko vse pogosteje zasledimo prave vegi hrenovke, vegi klobase, celo vegi pleskavice, vegi čevapčiče in vegi. Zelo priljubljene, a cenovno manj ugode so tudi zelenjavne paštete, nekatere zelo spominjajo na okus pravih mesnih paštet.

Za veliko nadomestkov uporabljajo teksturirane rastlinske beljakovine TVP, ki ostanejo iz zrna soje, ko iz njega odcedijo olje. Uporablja se za najrazličnejše vrste mesnih nadomestkov, dobimo tudi že začinjene različice. TVP je izredno bogat z beljakovinami, ima jih celo več kot nekatere vrste mesa. Ker ne vsebuje maščobe, ne povzroča povečanja slabega holesterola in ni redilen.

Namesto mletega mesa poznamo sojin drobljenec, ki ga uporabimo za polnjene paprika, omake, lazanjo in povsod tam, kjer se tradicionalno uporablja mleto meso. Suh drobljenec pa moramo pred uporabo namočiti, da se omehča, najbolje je, če ga namočite v zelenjavni juhi, da pridobi na okusu. Sicer pa za jedi z močnim okusom, ki so močno začinjene, to ne bo potrebno. V tem primeru kosmiče le omehčamo v vodi.

Poznamo tudi večje kose suhe soje, ki na meso spominjajo tudi po sami teksturi in namočeni izgledajo kot narezani koščki mesa pripravljeni za golaž. Za golaž jih namočimo le v vodi. Lahko pa jih pripravimo tudi kot ocvrte koščke mesa, v tem primeru jih pred cvrtjem namočimo v okusni marinade, da se omehčajo in pridobijo dober okus. Sama soja v takšni obliki namrč nima močnega okusa.

Veliko nas posega tudi po tofuju, ki ga imenujemo sojin sir. Tako kot sojini suhi zrezki, je tudi tofu blagega okusa in se hitro navzame okusa drugih jedi. Poznamo dve vrsti tofuja in sicer svilnat tofu in običajen tofu. Svilnat tofu je mehkejši in lahko razpade, če nismo previdni. Včasih je zapakiran v aseptično embalažo, ki je ni potrebno hraniti v hladilniku in jo zaradi tega tudi v trgovinah najdemo na običajnih policah. Običajen tofu je vedno zapakiran z vodo in ga hranimo v hladilniku. Tofu je bogat z beljakovinami, ima pa veliko tudi kalcija, vitaminov. Lahko ga zamenjamo za meso, tako da ga spaniramo, lahko ga mariniramo kot zrezke, lahko je dimljen, popečen, lahko ga narežemo in dodamo zelenjavnemu golažu, … Mehkejše tofuje lahko zmiksamo z mešalnikom in ga uporabimo za razne prelive in omake.

Vse več je tudi izdelkov iz pšeničnega glutena, ki nas tudi brez raznih marinad spominja na okus mesa. Sejtan je v trgovini lahko že začinjen, dimljen, dodajajo mu razne začimbe. Doma ga lahko pražimo, pečemo, odličen je tudi za žar, dodamo ga lahko sendviču ali vegi burgerju.

Alfalfa ali Lucerna – rastlina, polna zdravih učinkovin

Alfalfa, lucerna ali Madicago sativa je cvetoča trajnica in zelo razširjena krmna rastlina. Rastlina je podobna detelji, ima drobne rdeče cvetove, zaradi številnih zdravih lastnosti pa jo mnogi sadijo tudi na vrtu za uživanje.

Kaj je Alfalfa ali Lucerna?

Lucerna, znana tudi kot alfalfa, je trajna rastlina, ki spada v družino metuljnic. Njeno ime izhaja iz arabskega izraza »al-fasfasa«, kar pomeni »najboljša krma«. V preteklosti so jo uporabljali predvsem kot krmo za živino zaradi njene visoke vsebnosti hranil, vendar je danes cenjena tudi zaradi svojih zdravilnih lastnosti. Lucerna raste v zmernih podnebjih in je zelo odporna rastlina, kar ji omogoča široko uporabo po vsem svetu.

Lucerna uspeva tudi na našem vrtu

Alfalfa ali lucerna kot rastlina ni zahtevna, sejemo pa jo od spomladi ali od poznega poletja dalje. Za rezanje jo lahko sadite tudi v lončkih, najbolje bo, če jo posadite v kompost z dodatkom ilovice. Lucerno lahko režete tudi zelo mlado, tudi ko zraste le nekaj centimetrov. Užitni so tako mladi poganjki, listi s katerih delamo poparke, semena ter alfalfa kalčki, ki jih pridobivamo iz semen.

Alfalfa kot podpora našemu zdravju

Uživanje listov lucerne v telesu znižuje koncentracijo slabega holesterola in s tem zmanjšuje tveganje za razne srčno-žilne bolezni, kot sta denimo infarkt ali kap. Prvi učinki naj bi bili vidni že po enem tednu rednega jemanja. Poleg tega lahko listi lucerne nase vežejo karcinogene v debelem črevesju, s čimer jih hitreje izloči. Danes rastlino alfalfa oz. lucerno dobimo tudi kot prehransko dopolnilo, saj ji prištevamo številne pozitivne lastnosti, kot je zdravljenje sečnih obolenj, pri želodčnih razjedah, za zdravljenje težav s prostato, zobne gnilobe, zdravljenje vodenice.

Alfalfa znižuje tudi visok krvni pritisk, priporočljiva je celo za doječe matere, saj zvišuje kakovost materinega mleka in zdravi zlatenico. Alfalfa se uporablja kot dodatek ob nezadostni prehrani, proti artritisu, za celjenje ran, pri revmi, z njo si lahko pomagajo tudi alkoholiki in odvisniki od prepovedanih drog. Jedo jo lahko tudi otroci, saj je polna vitaminov, obenem pa bo skrbela tudi za njihov zdrav razvoj in rast. Po nekaterih študijah naj bi povzročala tudi izgubo telesne teže, zato naj bi pomagala tudi pri dietah.

Alfalfa ali Lucerna

Alfalfa in zdravje srca

Zdravje srca je ena najpomembnejših skrbi sodobnega človeka. Dobra novica je, da lahko alfalfa pomaga pri ohranjanju zdravega srca. Študije so pokazale, da lahko redno uživanje alfalfe zniža raven slabega LDL holesterola v krvi, hkrati pa poveča raven dobrega HDL holesterola.

Poleg tega lucerna vsebuje spojine, ki preprečujejo kopičenje oblog v arterijah, kar zmanjšuje tveganje za srčni infarkt in kap. Zdravo srce je ključno za dolgo in kakovostno življenje, zato je smiselno, da v svojo prehrano vključite alfalfo.

Lucerna in njeni mladi listi

Semena lucerne so bogat vir beljakovin, kalcija in drugih mineralov, vitamina A, vitaminov skupine B ter vitaminov C, D, E in K. V Kitajski medicine so mlade liste lucerne že tisočletja nazaj uporabljali za zdravljenje obolenj prebavnega trakta in ledvic, sklepov, kosti, kože in sečil. V Indiji so z njimi zdravili težave s prebavo. Listi lucerne so močan antioksidant, ki uničuje proste radikale, upočasni znake staranja telesa, preprečuje poškodbe DNK ter dvigne odpornost organizma.

Po ugotovitvah zdravstvenega centra univerze v Marylandu, so se listi lucerne tradicionalno uporabljala za izboljšanje in čiščenje krvi. Prav tako pa po njihovih navedbah alfalfa zdravi in preprečuje slabokrvnost. Slabokrvnost je pomanjkanje rdečih krvničk, kar pa vodi do zmanjšanja dovajanja kisika tkivu in organom, slabokrvni ljudje so pogosto utrujeni, nejevoljni in bolj dovzetni za razne bolezni.

Kalčki iz semen alfalfa ali lucerna

Hranljivi alfalfa kalčki

Iz semen alfalfa lahko pridelamo hranljive in zdrave kalčke, ki spadajo tudi med homeopatska zdravila. Tudi kalčki so močan antioksidant, ki nevtralizira proste radikale, ki v telesu povzročajo oksidacijo. Če jih uživamo redno, lahko koži povrnemo sijaj in tonus, pomagajo tudi pri zdravem in mladostnem izgledu. Alfalfa kalčke lucerne naj uživajo tudi pacienti z artritisom, saj njen sestavni del, imenovan saponin, zmanjšuje bolečino in otekanje. Če bi ti bolniki kačke uživali redno in dlje časa, obstaja možnost, da se popolnoma pozdravijo. Jemanje kalčkov lucerne pomaga tudi pri okrevanju po poškodbah, ki povzročijo rane, saj zmanjšuje pritisk oteklin. Po alfalfa kalčkih pogosto posegajo tudi nosečnice, saj hitro lajšajo simptome kot so jutranja slabost, zaprtost, anemija in druge bolečine.

Nekateri strokovnjaki svetujejo kalčke lucerne za nadzorovanje plešavosti. Skupaj s korenčkovim sokom naj bi pomagali pri rasti novih las. Tudi sicer so izjemno zdravi za naše lase in lasišče, saj zmanjšujejo pojav prhljaja in lupljenja skalpa. Lucerna naj bi bila sodeč po nekaterih ameriških raziskavah primerna tudi za prevencijo ledvičnih kamnov.

Kako uporabljati alfalfo v prehrani?

Lucerna je vsestranska rastlina, ki jo lahko uporabljamo na več načinov. Tukaj je nekaj predlogov, kako jo vključiti v svojo prehrano:

  • Kalčki alfalfe: Kalčki so bogati z vitamini in encimi, ki pomagajo pri prebavi. Dodajte jih v solate, sendviče ali smutije.
  • Čaj iz lucerne: Čaj iz posušenih listov lucerne je prijeten način za uživanje v njenih koristih.
  • Dodatek v prahu: Lucerna je na voljo tudi v obliki prahu, ki ga lahko dodate v smutije, juhe ali omake.
  • Prehranski dodatki: Lucerna je na voljo tudi kot prehranski dodatek v obliki tablet ali kapsul.

Ne glede na to, kako se odločite za uživanje lucerne, boste kmalu opazili njene pozitivne učinke na vaše zdravje.

Stopimo skupaj za družine, ki potrebujejo našo pomoč

0

Slovenci smo že pogosto dokazali, kako srčen narod smo, dokazali smo, da nam za soljudi ni vseeno. Čeprav je splošna finančna situacija vse prej kot rožnata, pa vselej z veseljem pomagamo tistim, ki imajo manj od nas. Ravno v mesecu oktobru je v Sloveniji potekal dobrodelni tek Mali koraki za velik cilj. Akciji, ki je letos potekala že četrtič, se je pridružilo ogromno število ljudi. Mnogo jih je za dober namen teklo in s štartnino prispevalo denar, ki bo pomagal pri plačevanju položnic večih, socialno ogroženih družin v Sloveniji. Da bi pomagali, pa tek ni bil nujno potreben. Z nakupom posebnih majic, sms sporočili, telefonskim klicem ali nakazilom, smo lahko prispevali po svojih možnostih. Tek se je končal, možnosti za pomoč ljudem, ki to resnično potrebujejo, pa so še vedno odprte. Sredstva se namreč zbiralo še natanko en teden. Če bi v tem času vsak izmed nas daroval le evro ali dva, bi se znesek še dodatno zvišal – s tem, pa bi akcija Mali koraki za velik cilj, lahko pomagala večjemu številu družin, ki se v teh hladnih dneh, še dodatno zavedajo situacije, v kateri so. Stopimo toraj skupaj in pomagajmo! Naredimo to zase, naredimo to za druge!

malikoraki

Še lahko pomagate!

Akcija poteka do 31. 10. 2014. Sredstva se zbirajo preko SMS-sporočil (SVET in SVET5 na 1919), telefonske linije (090 93 30 33), odprt pa je tudi račun za nakazila (TRR SI56 0292 2005 2254 477). Račun je odprt pri NLB d. d. – namen: SVET – dobrodelni tek, sklic 00 1313, prejemnik: POP TV d. o. o., Kranjčeva 26, 1521 Ljubljana. Darujete pa lahko tudi z nakupom majice Mali koraki ZA VELIK CILJ na spletni strani svet-tek.si.

Več o letošnjem dobrodelnem teku Mali koraki za velik cilj ter intervju z organizatorejm ter idejnim vodjo Janom Golja, si lahko preberete v novembrski številki revije Bodi Eko, ki izide v četrtek, 30. oktobra 2014!

Sladoled iz lucume za zdravo osvežitev

Iz superhrane se ne da narediti le odličnih smoothijev, ampak tudi marsikaj okusnega. Mi smo iz lucume, naravnega sladila, pripravili odličen sladoled. Sem bila skeptična, priznam. Ampak lucuma je odličnega okusa. Kokosovo mleko dobite skoraj v vsakem večjem marketu na polici z zdravo hrano ali pa na eksotiki. Pazite, mleko v pločevinki in ne kokosova voda. Narediti sladoled res ni težko. In povem vam, odličen je! Količina zadostuje za od ene do štiri osebe. Lahko ga poje vsega ena sama oseba 🙂 lahko ga pridenemo k pitam, biskvitom, …

sladoled-iz-lucume

Sestavine:

  • 1 pločevinka kokosovega mleka 200 ml
  • 1/3 skodelice mletega lucuminega prahu
  • 1/2 skodelice zlatih rozin
  • 1/2 skodelice agavinega sirupa
  • 2 veliki žlici vanilijevega sladkorja
  • ščep soli
  • *žlica ruma (po okusu, ni obvezno)

Vse sestavine zmešamo v blenderju, da dobimo gladko maso. Damo v zamrzovalnik za nekaj ur in vsake pol ure, urico premešamo. Postrežemo in prelijemo z javorjevim sirupom.

Lucumo lahko kupite v Eko trgovini >>