Prava mora vsakega vrtičkarja, ne glede na to, ali gre za zelenjavni ali okrasni vrt, je plevel. Moteč je tudi na pesku, med tlakovci, zidovi in drugimi nedostopnimi površinami.
Pogosto je trdovraten in se ga je zelo težko znebiti, še posebej, če ne želimo uporabiti nevarnih kemikalij. Pri njegovem zatiranju si lahko pomagate z nekaterimi naravnimi načini ter okolju prijaznim kemičnim zatiranjem.
Zatiranje plevela z zastirko
Zastirka je učinkovita borba proti plevelu, ki ima poleg zatiranja plevela tudi vlogo zadrževanja vlage v zemlji, zato vam rastlin ne bo potrebno toliko zalivati.
Najbolje je, da uporabite organsko zastirko, npr. lubje. Sčasoma bo sicer razpadla, vendar bo s tem pripomogla k boljši strukturi zemlje.
Sesekljano lubje je najpogostejša in najcenejša zastirka. Zemljo in rastlino ščiti pred temperaturnimi nihanji (pozimi pred zmrzaljo, poleti pred vročino), služi kot organsko gnojilo (razgrajeno lubje oplemeniti vrtno zemljo in predstavlja dodatno hranilo rastlinam, ko se spremeni v humus) ter poveča biološko aktivnost v tleh. Poleg naštetega ne gre zanemariti tudi njegove okrasne funkcije, saj lahko izbiramo med različnimi vrstami lubja.
Zelo učinkovito je borovo lubje
Borovo lubje pomaga pri rahlem zakisovanju zemlje, lubje listavca pa bo zemljo zrahljalo in prispevalo k več mineralov in rudnin. Borovo lubje poleg tega izloča snovi, ki močno zmanjšujejo rast plevela.
Če želimo privarčevati, uporabimo suho listje, ki ga lahko jeseni sami naberemo in uporabimo naslednjo sezono. Tudi zastirka iz lubja bo zadržala vlago, pomembno je le, da listje pred uporabo zmeljete.
Za zastirko se uporablja tudi slama, ki daje vrtu posebno dekoracijo, ali žaganje. Slama bo razpadla počasneje, mora pa biti, enako kot listje, sesekljana na manjše dele. Pozorni morate biti, da ne vsebuje semen. Žaganje ne sme vsebovati preveč odpadnih olj.
Rečni kamenčki so lepi, vendar vam lahko pozneje naredijo dodatno delo, saj se bodo pomešali z zemljo.
Na zelenjavnem vrtu uporabimo folijo ali karton
Na zelenjavnem vrtu so bolj od enoletnega plevela težavne trajnice, a tudi pleveli nam lahko delajo precej preglavic.
Enoletnih plevelov se najbolj učinkovito lotimo tako, da jim preprečimo kalitev ter odstranimo odrasle rastline, še preden zrastejo semena.
Kalitev preprečimo tako, da jim omejimo dostop do svetlobe. Neporasla tla prekrijete s črno folijo ali kartonskimi škatlami. Trdovratne plevele odstranimo ročno.
Kompost uporabimo le, če smo gotovi, da ne vsebuje semen oz. kalic plevelov, prav tako smo pozorni pri nakupu, da ne uporabimo zapleveljenih sadik.
S kisom in soljo nad plevel v razpokah
Ker za razliko od vrta uničujemo vse rastline (ni nam potrebno paziti na zelenjavo), je postopek tu lažji kot med gredicami.
Tlakovce poškropimo s kisom
Uporabimo lahko alkoholni, vinski ali jabolčni kis, ki ga nerazredčenega poškropimo po plevelu. Postopek ponovimo, dokler se plevel ne posuši. Kis je uporaben predvsem za travo in plevel med tlakovci. Bolj učinkovito se bomo plevela znebili, če ga bomo s kisom poškropili na vroč poletni dan, saj bo sonce posušilo rastline.
S soljo spremenimo bazičnost tal
Varen način soočanja z nadležnim plevelom in travo je tudi jedilna sol. Preprosto raztresite nekaj pesti sode po tlakovani površini in jo pometite v razpoke. Tla bodo postala bolj bazična in tako manj vabljiva za rastline.
Vrela voda
Plevela se lahko znebimo tudi z vrelo vodo, s katero ga bomo poparili. Bomo pa za to morali dobro zavihati rokave, saj bomo za učinkovito odstranitev nezaželenih rastlin porabili kar nekaj veder vroče vode. Gre za težaven, a poleg motike gotovo ekološko najbolj neoporečen način odstranjevanja trdovratnih rastlin.
Na soncu z vodko
Učinkovito sredstvo za odstranjevanje plevela je tudi vodka. Mešanico 30 ml vodke zmešamo z nekaj kapljicami detergenta za pomivanje posode ter dvema skodelicama vode ter poškropimo rastline sredi dneva na topel sončen dan. Alkohol bo razjedel povrhnjico listov, ki jih bo vroče sonce nato izsušilo. V senci vodka ne bo učinkovita.
Pletje plevela
Odstranjevanje plevela z motiko je star naraven način odstranjevanja nadloge, a obstaja nevarnost, da bomo morali dejavnost ponavljati v nedogled, saj lahko že majčken delček rastline, ki je ostala v razpoki požene novo.