Kaj lahko na naraven način storimo pri prvih znakih prehlada ali gripe?
Veliko šteje počitek! Preprosto povedano telo bolj kot karkoli drugega potrebuje dober počitek. Če zbolite, ostanite doma in se posvetite počitku. Čas za počitek je resen nasvet, ki ga pridno upoštevajte. Telo energijo potrebuje za imunski sistem, ki se bojuje z virusom.
Grgrajte. Pri prvih znakih prehlada ali gripe, zjutraj in zvečer grgrajte raztopino, pripravljeno iz dveh kapljic antiseptičnega olja čajevca, ki ju kanite v pol kozarca tople vode. V kozarcu tople vode pa lahko raztopite tudi žličko morske soli in ji po želji dodate še dve kapljici pelargonijinega olja. Raztopino grgrajte štirikrat dnevno. Grgranje navlaži vneto grlo in prinese začasno olajšanje. Za zmanjšanje žgečkanja v grlu poskusite grgrati čaj s taninom, ki koristno učinkuje na membrane v grlu.
Telo potrebuje tekočino. Priporočljivi so vroči blagodejni zeliščni čaji, ki lajšajo zamašenost nosu, preprečujejo dehidracijo in pomirjajo neprijetno vnetje membrane, ki povezuje nos in grlo. Priporoča se tudi pitje vode, ki bo poskrbela za boljše delovanje imunskega sistema.
Skrbno čistite nos. Le tako se gnoj ne bo zadrževal v glavi. Pazljivo – v robec se ne useknite z vso močjo, po smrkanju pa si nujno umijte roke.
Pazljivo pri prehranjevanju. Že pri prvih znakih gripe ali prehlada se izogibajte živilom, ki vsebujejo rafinirani sladkor. Po zaužitju čokolade ali druge sladice, vaše imunske zmogljivosti upadejo za celih 35 odstotkov. Izogibajte se tudi mleku, ki povečuje kopičenje sluzi, kar v grlu čutimo kot ‘cmok’, v obnosnih votlinah pa kot pritisk. Uživanje probiotikov ni le prazen nasvet, saj so koristni za delovanje črevesne flore, v kateri se skriva kar osemdeset odstotkov vsega imunskega sistema. Koristno je tudi pitje zelnice in izdelkov iz fermentirane soje (miso, tempeh).
Poskrbite za dodatno okrepitev. Imunski sistem potrebuje dodatno okrepitev, zato mu pomagajte z živili (boljše je, če jih v telo vnesete s hrano in ne z dodatki), ki so bogata s kalcijem, vitaminom C, železom, cinkom. Priporočljivo pa je uživanje pripravkov iz ameriškega slamnika, ki v izredno kratkem času poveča število obrambnih celic, ter sokov iz aloe vere, ki krepi imunski sistem, blaži vnetja, uničuje viruse, bakterije in glivice, razstruplja organizem, krepi presnovo ter pospešuje delovanje vseh organov.
Privoščite si parno prho ali inhalacijo, ki bo navlažila nosno sluznico in vas sprostila. Če ste od gripe omotični in oslabeli, si raje privoščite parno inhalacijo, kjer v posodo z vročo vodo kanite nekaj kapljic eteričnega olja čajevca ali evkalipta.
Banana – zaveznica v času zdravljenja. Narezana, zmečkana ali cela, je prijazna želodcu, nasiti in bo koristna tudi pri simptomih kot so slabost, bruhanje, driska (zelo zrele banane so naravno sredstvo proti driski). Banane so dober vir kalija, ki je zaslužen za delovanje mišic, naravni sladkor pa bo hitro oskrbel izčrpano telo. Hkrati tudi izboljšajo razpoloženje (vsebujejo serotonin in triptofan) in povrnejo dobro voljo, ki je pri zdravljenju prav tako precej koristna.
Kako se izogniti neprijetni napihnjenosti in nenehnim vprašanjem, kaj je bilo tisto, kar ste narobe zaužili in se bi mu morali odpovedati? Če se vam to dogaja pogosto, morate vedeti, da vetrovi in napenjanje nista dve normalni nadlogi. Poskusite se držati pomembnih nasvetov, oziroma trikov, s katerimi lahko prebavne težave zmanjšate na naraven in preprost način. Kliknite na številke spodaj, da se vam odprejo posamezni sklopi strani:
1. Z jedilnika črtajte sladkor
Študije so dokazale, da lahko malabsorpcija oziroma nezmožnost absorpcije sladkorja, pripomore k ustvarjanju vetrov in napenjanju, zato je priporočljivo prehranjevanje brez sladkorja, ki pa vam bo na dolgi rok prineslo še veliko več pozitivnih učinkov. Prav tako se je odpovedovanje sladkorju izkazalo kot zelo učinkovita terapija in pomoč pri omenjenih težavah. Pazite pa predvsem na skriti sladkor, ki ga vsebujejo različni solatni prelivi, sokovi, predelana hrana, priljubljeni ketchup ipd.
2. Ne zmotite prebavnih encimov
Idealno je piti pol ure pred obrokom, med obrokom in pol ure po njem, pa se je tekočini priporočljivo odpovedati, da s tem ne motimo in premešamo prebavnih sokov in ne podaljšamo časa prebavljanja hrane. Hkrati lahko preveč tekočine oslabi želodčne encime, ki razgrajujejo beljakovine, to pa vodi do vetrov, napihnjenosti in drugih prebavnih težav. Tudi stres in staranje sta lahko dva krivca, da telo dovolj ne izkorišča prebavnih encimov, odgovornih za razgradnjo hrane.
3. Pozorni bodite na SIBO
Pri prehranjevanju bodite pozorni tudi na razmerje med dobrimi in slabimi bakterijami. Tudi bakterijski razrast v tankem črevesju (SIBO) je lahko vzrok za nadležno napenjanje. Najpomembnejša stvar, da se tega znebite je, da pričnete stradati slabe bakterije in v črevesje naselite dobre.
4. Pomagajte si z domačimi pripravki
Naribajte svežo ingverjevo korenino in iz nje pripravite poparek. Številne raziskave so pokazale, da ingver lajša napenjanje in trebušne krče. Spodbudi izločanje prebavnih sokov, kar pripomore k odpravi prebavnih motenj z vetrovi.
Stara dobra pomoč: kamilični čaj proti vetrovom; za odpravo prebavnih krčev, napihnjenosti in napenjanja, pa si pripravite kumin čaj. Še boljše si boste pomagali, če boste v čaj dodali žličko cimeta.
Peteršiljev čaj spodbuja prebavo in odpravlja znake napihnjenosti. Pripravite ga tako, da čajno žličko svežih listov peteršilja prelijete s skodelico vrele vode in pustite stati 15 minut.
Kosti podpirajo celotno telo, ščitijo organe in nam omogočajo gibanje. Kako jih ohranjati močne in zdrave?
Dobra podlaga se prične graditi zgodaj
Obdobje pred, med in po puberteti je najpomembnejše, saj se takrat ustvarja dobra podlaga za prihodnost, zato je pomembno, da mladostniki uživajo veliko hranil, ki so pomembne za zdrave kosti. Grajenje kostne mase je podobno vlaganju v banko: več kot ‘zgradimo’ v mladosti, več bomo lahko kasneje tudi ‘porabljali’.
Vsa potrebna hranila za močne kosti:
kalcij, ki ga je bolje uživati s hrano in ne s prehranskimi dodatki,
vitamin D, ki iz prebavil izboljša vsrkanje kalcija,
magnezij, ki je v kosteh dober za krepitev veznega tkiva,
cink, ki spodbuja nastajanje kostne beljakovine in želodčne kisline, potrebne za absorpcijo kalcija,
baker, ki je koristen pri tvorbi kostnine,
silicij, ki je zaslužen za prožnost kosti,
maščobne kisline omega-3, ki preprečujejo upad kostne gostote.
Nedavne študije so dokazale, da igra pri zdravih kosteh, pomembno vlogo tudi uživanje zadostnih količin vitaminov B skupine (z leti je vse pomembnejši vitamin B12), mineralno kostno gostoto pa lahko bistveno izboljša tudi vitamin K. Celo izoflavoni (v soji), polifenoli (v zelenem čaju) in nekateri antioksidanti v sadju in zelenjavi, ugodno vplivajo na kemijske reakcije v telesu, koristne za zdrave kosti. Vitamin A je zaslužen za tvorbo kostne beljakovine, vitamin C pa za tvorbo kolagena, ki vzdržuje močno vezno kostno tkivo.
Najboljši zavezniki zrelih let
Pri ženskah se že po 50. letu (pri moških po 64. letu) prične manjšati kostna gostota, pri starejših pa se tvori tudi veliko manj vitamina D. Kot preventiva pred osteoporozo, je tako zelo pomembno zadostno uživanje kalcija (1500 mg na dan) in vitamina D (dnevna potreba je od 20 do 25 mikrogramov, starejši ga lahko uživajo še več). Pomemben je še magnezij, ki omogoča normalno delovanje vitamina D. Zanimivo je, da naj bi jabolčni kis povečal kislost v želodcu in tako izboljšal absorpcijo kalcija. Preprost nasvet je, da pred obroki zaužijte žlico jabolčnega kisa. Ogrodje krepite tudi na zunaj
Telovadba predstavlja način ohranjanja in grajenja kostne gostote. Vse vrste telesne dejavnosti, kjer podpirate težo svojega telesa (tek, aerobika, tenis, ples, hitra hoja …) in dvigovanje uteži, pripomorejo k ohranjanju kostne gostote, saj se spodbudi nastajanje osteoblastov, ki so odgovorni za rast kosti.
Ženske poskrbite za redni menstrualni cikel
Neredni menstrualni ciklusi so povezani z nizko stopnjo estrogena, pogosto pa tudi z nizko telesno težo. »Kar je lahko dvojni razlog šibkih kosti,« pravi Felicia Cosman, direktorica fundacije za osteoporozo in profesorica medicine na Univerzi v Kolumbiji. Estrogen je najboljši zaveznik kosti, saj upočasnjuje izgubo kostne mase. Naravno raven estrogena lahko nadomestimo z rastlinskimi hormoni (soja in sojini izdelki), ki posnemajo lastnosti estrogena in tako varujejo kosti. Ne pretiravajte tudi s telesno vadbo, ki lahko prav tako vpliva na neredni cikel.
Popazite na stres
Stresni hormon lahko zavira rast kosti in pospeši njihovo okvaro. Podobno se dogaja pri depresiji, k sreči pa dva največja zaveznika zdravja kosti, delujeta tudi proti stresu: vitamin D odpravlja znake depresije, kalcij pa služi tudi kot naravno pomirjevalo.
Kako pa med nosečnostjo in dojenjem?
Ker se med nosečnostjo poveča absorpcija kalcija, ne potrebujete dodatnih količin, kot znaša priporočena dnevna količina (1000 mg). Dojenje, ki je daljše od enega leta, ima lahko na kosti negativen vpliv. Cosmanova svetuje: »Kostna masa se lahko v tem primeru nadomesti kasneje, poskrbite le za zadostne količine kalcija in vitamina D.«
Se še spomnite žledoloma, ki nas je prizadel med 30. januarjem in 10. februarjem 2014? Stanje v poseljenih in neposeljenih krajih je bilo tiste dni, milo rečeno, grozno. Veliko mest in vasi je bilo več dni brez električne energije, večina tako brez ogrevanja, zaloge v skrinjah in hladilnikih so se pokvarile. Večina si ni mogla skuhati toplega obroka. Različni delavci so priskočili na pomoč in vasi ter mesta nazaj povezali na električno omrežje, sanacija je stekla in kmalu se je skoraj vse vrnilo na stare tire tempa življenja.
Mesece od takrat pa ostaja še veliko dela in še veliko poškodovanih gozdov, ki čakajo na sanacijo. Pravzaprav sanacija s pomočjo človeka pomeni bolj kot ne čiščenje in sekanje gozdov. Bodo naši gozdovi sploh še kdaj taki, kot so bili? O tem in še čem smo se pogovarjali z Andrejem Čečem, dipl. inž. gozdarstva, ki tako profesionalno kot zasebno diha z gozdom. Andrej Čeč ima kar nekaj let izkušenj dela v gozdu in je tudi mentor tečajnikom za varno delo v gozdu.
O letošnjem žledolomu smo se pogovarjali z Andrejem Čečem, dipl. inž. gozdarstva, ki tako profesionalno kot zasebno diha z gozdom.
Žledolom je prizadel kar 51 % površine gozdov Slovenije. Tudi sami živite na robu gozda. Kaj ste kot gozdar in poznavalec gozda doživljali ob žledolomu?
Živim ob gozdu in takoj, ko se je začelo dogajati, sem slišal močne poke ob padanju in lomljenju dreves. Sredi noči se mi je zdelo, kot da zjutraj tam, kjer je bil gozd, ne bo ničesar več. Ko pa se je vse skupaj umirilo in minilo, se pa je vseeno videlo, da bo gozd preživel in se bo na veliki večini parcel v daljšem obdobju tudi sam obnovil ter vzpostavil na prvotno stanje.
[quote_box_center]
Nekaj podatkov o obsežnosti naravne nesreče
Največ poškodovane lesne mase, predvidene za posek, je v gozdnogospodarskem območju (GGO) Ljubljana (2,4 mio m3), GGO Postojna (2,1 mio m3), GGO Tolmin (1,8 mio m3) in GGO Kranj (1,0 mio m3). Škoda v gozdovih, na gozdnih cestah in protipožarnih presekah znaša 214 mio evrov, vrednost načrtovanih dela za sanacijo gozdov pa je ocenjena na 36,3 mio evrov.
[/quote_box_center]
Kako lahko vsak izmed nas, pa čeprav ni lastnik gozda, pomaga pri ohranitvi gozdov, pri obnovi?
Do gozda in do narave se moramo obnašati primerno, ne mečemo smeti, ne poškodujemo drevja, ne lomimo vej, ne pretiravamo pri nabiranju gozdnih sadežev, spoštujemo naravo in okolje, v katerega vstopamo. Vsi to vemo, pa vendar se še vedno na novo odlagajo smeti v gozdovih, pretirava pa se tudi z nabiranjem različnih plodov, ki rastejo v gozdu.
Koliko časa bo po vaši oceni trajala sanacija poškodovanih gozdov?
Težko ocenim, zagotovo bo to nekaj let, vedeti pa je treba, da lesna masa, ki je poškodovana, ne bo dočakala nekaj let, saj se bodo ali pa so se že začeli procesi razkrajanja lesa. Sanacija, pod katero razumemo razvoj gozda v svoje prvotno stanje, pa lahko traja desetletja.
Koliko časa se bo gozd obnavljal po naravni nesreči? Je možno, da bo gozd nazaj tak, kot je bil?
Lahko se vrne v prvotno stanje, za to so dokaz pragozdovi, drevo, ki odmre, naredi prostor novemu semenu in potem traja razvoj do odraslega gozda 60–100 let, odvisno od drevesne vrte, ki je tam prisotna. Tam, kjer je žled zelo prizadel gozdove, jih pa ni popolnoma uničil, je že polno mladih drevesc. Gozd je močno presvetljen, veliko semen drevesnih vrst je letos vzklilo in tako se že letos gozd močno pomlajuje.
Kjer pa so narejeni goloseki, pa je obnova bolj zapletena. Tam opazimo bolj grmovne in zeliščne vrste, ki se razraščajo na gozdnih tleh, zato bo umetna obnova na takih tleh zelo zahtevna, saj terja taka obnova veliko časa, dela in veliko finančnega vložka.
Pretijo kakšne dodatne nevarnosti drevesom, ki so bila le malo poškodovana in so v poškodovanem gozdu?
Zaradi oslabelih krošenj je največja nevarnost, ki preti gozdu, suša. Če bo v naslednjem letu manj padavin kot letos, se bodo še preživela drevesa posušila. Dokler so bile krošnje dreves močno skupaj, je v gozdu vladala drugačna mikroklima (višja vlaga), zdaj, ko je krošenj dreves manj in niso več tesno skupaj, pa pride sonce do tal in so vidne že poškodbe od sonca na lubju drevja, kot je npr. odstop lubja na bukvi.
Na smreki pa imamo že tako v zadnjih letih problem prerazmnožitve velikega smrekovega lubadarja in je zdaj ta težava še hujša. Poškodovanost drevja učinkuje zaviralno na samo naravno obrambo drevesa pred napadi velikega smrekovega lubadarja. Poškodovane smreke so tako še bolj izpostavljene napadu. Kjer je smreka vitalna in nepoškodovana, rove in poškodbe zaradi lubadarja zasmoli in je škoda manjša. Če pa je drevo poškodovano in v slabi kondiciji, tega ne uspe narediti.
Smreka ima plitev koreninski sistem in če bo sušno poletje, bodo drevesa umirala že zaradi suše, ker se bodo posušila. Do prerazmnožitve lubadarja je prišlo, ker je smreka drevo hladnejših rastišč, umetno pa je bila vnesena na toplejša rastišča in je tako postala neodporna na napade velikega smrekovega lubadarja. Če smreka raste na njej primernem rastišču, to je vlažnejših področjih, kjer ima dovolj vlage, pa do take prerazmnožitve velikega smrekovega lubadarja sploh ne pride.
Je varno hoditi v gozdove, kjer še ni bila opravljena sanacija?
Ne, zagotovo ne, ker je poleg vseh nevarnostih pri prehodih skozi gozd nevarno tudi padanje suhih vej na tla, večina jih je že padla na tla, manjši del pa še pada. Sploh pa se izogibajmo hoji v gozd po dežju in v vetrovnih dneh.
V Sloveniji imamo precej razdrobljene parcele in večina lastnikov sama skrbi za svoj gozd. Po tej naravni nesreči se je veliko lastnikov gozdov odločilo za tečaje o varnem delu v gozdu, saj se zavedajo, da je treba prizadete gozdove sanirati. Kakšno je vzdušje med lastniki gozdov, jih tečaj pripravi na razmere v gozdu?
Kritično še vedno opažam, da nekateri lastniki gozda precenjujejo svoje znanje in jim je bolj pomembno potrdilo o udeležbi na tečaju kot pa izkušnje in znanje, ki jih na nekem tečaju lahko pridobijo. Vedno se najde nekdo, ki meni, da je njegovo znanje presega zanje ostalih. Zelo veliko udeležencev je starejših od 60 let, zame pa je prvi pogoj varnega dela v gozdu, da si še vedno fizično v zelo dobri kondiciji, ker je delo v gozdu zelo naporno in nevarno. Drugi pogoj za varnost sta primerna osebna varovalna oprema in izpravna motorna žaga.
[quote_box_center]Po podatkih ZGS je bilo do 22. avgusta 2014 posekanega 2,4 mio m3 poškodovanega drevja, in sicer 1,3 mio m3 iglavcev in 1,1 mio m3 listavcev, kar predstavlja 26 % vsega potrebnega sanitarnega poseka (9,4 mio m3).[/quote_box_center]
Več lastnikov gozdov hodi na tečaje o varnem delu v gozdu, razmere v gozdu so precej bolj nenavadne, kot so jih bili prej vajeni lastniki. Tem težkim razmeram večina lastnikov ni dorasla, tako da se pozna pri tečajni dejavnosti, da se odločajo za te tečaje, veliko občin jih subvencionira in so zato bolj dostopni lastnikom gozdov. Ti tečaji za lastnike gozdov (ki trajajo dva dni) dajejo samo osnove dela z motorno žago, ne pripravljajo pa na izredne razmere, ki so trenutno v gozdovih, ki jih je prizadel žled. Moj nasvet je, da če se razmere zdijo pretežke, je bolje, da najemamo profesionalnega gozdnega delavca, ki opravi delo namesto nas.
Kje naj poiščejo pomoč lastniki poškodovanih gozdov, ki sami ne morejo opraviti sanacije?
Po nekaj mesecih po sami ujmi so tuji in domači izvajalci že zavzeli slovenske poškodovane gozdove, najti izvajalca ni več tako težavno, tudi sami izvajalci pošiljajo letake lastnikom gozdov. V dopoldanskih urah, če se sprehodimo v bližino gozdov, slišimo motorne žage, ki so navadno ravno od raznih izvajalcev, ki opravljajo delo sanacije. Pozanimamo se in povprašamo, kdo izvaja ta dela v naši okolici, in ga kontaktiramo, vsak izvajalec bo vesel dodatnega dela. Svetujem, da naj lastniki gozdov ne iščejo predolgo izvajalca sanacij v gozdu. Cene za delo v gozdu so se dvignile, še vedno je bolje, da nekaj denarja dobimo od lesa, ki leži v gozdu, kot pa da les ostane v gozdu in tam propada, sanacija pa tako ni izvedena niti nimamo s tem nič in tudi gozd ne, saj ne omogočimo obnove.
[quote_box_center]
Preprečevanje sekundarne škode v gozdovih zaradi namnožitve podlubnikov še vedo predstavlja prioriteto pri usmerjanju ukrepov sanacije poškodovanih gozdov. ZGS zato izvaja temeljit nadzor v gozdovih iglavcev in evidentira žarišča podlubnikov ter spodbuja lastnike k čimprejšnji izvedbi sanitarne sečnje iglavcev, napadenih s podlubniki, in izvedbi nujnih varstvenih del v gozdovih. Letošnje hladnejše in precej vlažno poletje je glede varstva pred podlubniki sorazmerno ugodno, saj delno zavira njihov razvoj, hkrati pa veliko vlage v tleh ugodno vpliva na odpornost in vitalnost drevja.
Do zdaj je bilo v letu 2014 za posek evidentiranih 243.000 m3 dreves, napadenih s podlubniki. Za primerjavo je posek dreves, napadenih s podlubniki, v celotnem letu 2013 znašal 336.000 m3.
Posek listavcev lahko poteka dalj časa, zaradi nevarnosti razvrednotenja lesa pa z njim ne gre odlašati.
[/quote_box_center]
Obnove gozdov so se lotili tudi slovenski taborniki
15. novembra bodo taborniki in gozdarji s pomočjo prostovoljcev na 17 lokacijah po Sloveniji zasadili približno 26.000 sadik novih dreves. Če bi njim in seveda našim gozdovom želeli pomagati tudi vi, se jim lahko pridružite pri jesenskem pogozdovanju. To storite tako, da se prijavite na njihovi spletni strani www.obnovimo-gozdove.si. Število prostih mest omejeno. Najbolj obsežna akcija bo potekala v okolici Postojne, kjer nameravajo zasaditi približno 6000 sadik in računajo na čim večje število prostovoljcev, saj je teren resnično obsežen.
Tudi v podjetju Hofer se pridružujejo akciji “Obnovimo slovenske gozdove”
Slovenija je letos pozimi izkusila neizmerno moč narave. Takrat smo pokazali solidarnost s prizadetimi območji. Zdaj je čas, da se ponovno združimo v dobri nameri obnoviti bogastvo naših gozdov. Tudi podjetje Hofer podpira projekt, saj verjame, da moramo že danes ravnati tako, da nam bo jutri bolje.
Žledolom je prizadel polovico slovenskih gozdov, uničil veliko infrastruk ture in za nekaj časa povsem ohromil življenja ljudi.
Projekt lahko podprete s poslanim SMS sporočilom s ključno besedo GOZD na 1919 ali z nakupom eko smreke v Hoferjevih poslovalnicah v mesecu decembru. V obeh primerih boste v sklad za obnovo slovenskih gozdov prispevali 1 EUR.
V novembru bodo taborniki v Hoferjevih poslovalnicah delili priku pne broške.
Nizek krvni tlak navadno ni tako nevaren kot visok krvni tlak, a je bolj nadležen.
O visokem krvnem tlaku je napisanega veliko, posvečamo mu precej pozornosti, se borimo proti njemu z zdravili in ustrezno dieto. Manj pa smo poučeni o nizkem krvnem tlaku, čeprav imajo zaradi njega mnogi težave. Predvsem lahko postane moteč, če se odpravljate visoko v gore, kjer lahko pride do omotice ali kratkotrajne izgube zavesti. Ljudem z nizkim krvnim tlakom je poznano tudi vrtenje v glavi in omotica ob hitrem vstajanju.
Nizek krvni tlak je manj nevaren
Na splošno velja, da nizek krvni tlak ni tako nevaren kot visok. Obstajajo ljudje, ki imajo že po naravi nizek krvni tlak in če jim ne predstavlja težav, je lahko za ugoden za dolgo prognozo življenja. Kljub temu pa je, v kombinaciji s še nekaterimi drugimi simptomi, lahko znanilec nekaterih drugih bolezni.
Ljudje z nizkim krvnim tlakom so že zjutraj pogosto utrujeni, brez volje in zagona. Nekateri se pritožujejo zaradi glavobola, zaspanosti, občutka slabosti, tiščanja v želodcu in pomanjkanja apetita, mrzlih rok in nog ali napadov potenja. Temu se lahko pridružijo še motnje vida, omotice in celo kratkotrajna izguba zavesti, kar je zaradi možnih padcev in z njimi povezanih poškodb lahko tudi nevarno.
Kdaj govorimo o hipotenziji?
Nizek krvni pritisk postane bolezensko stanje takrat, ko je sistemski arterijski tlak tako znižan, da je zmanjšan pretok krvi skozi vitalne organe, kot so srce in možgani. O hipotenziji kot bolezenskem stanju govorimo, ko ima bolnik pri večkratnem merjenju znižano vrednost krvnega tlaka manj kot 110/65 mmHg pri moških oziroma 100/60 mmHg pri ženskah, hkrati pa kaže tudi bolezenske simptome.
Znižan krvni tlak se pojavi pri normalni količini krožeče krvi in je lahko posledica jemanja nekaterih zdravil (proti visokemu tlaku, za odvajanje vode, nitratna zdravila, pomirjevala) ali pa je posledica motenj v avtonomnem živčnem sistemu. Padec krvnega tlaka lahko povzroči tudi dehidracija.
Simptomi se izrazijo šele ob večjem padcu krvnega tlaka, so običajno prehodni in izzvenijo ob zdravljenju osnovnega vzroka.
Kako ga zvišati z naravnimi sredstvi?
„Za zvišanje krvnega tlaka pomaga kozarček rdečega vina. Koristi tudi meso. Vegetarijanci naj uživajo pelod, ki spodbuja spolne žleze in dviguje krvni tlak,“ priporoča ljudski zdravnik Alfred Vogel. Med naravnimi sredstvi proti nizkemu krvnemu tlaku predlaga tudi sok korenja, kavo in ostrige. Pomagala naj bi tudi rožmarin in morske alge.
ROŽMARIN
Za mediteransko rastlino rožmarin velja, da ugodno vpliva na žilno živčevje, še posebej na srčne živce.
KORENČKOV SOK
Nizek krvni tlak lahko uspešno odpravimo tudi s pitjem sveže stisnjenega korenčkovega soka, ki ga nasprotno, osebam z visokim krvnim tlakom odsvetujejo. Omotičnost in utrujenost naj bi minila že po kratkotrajnem uživanju. Podobno kot korenčkov naj bi deloval tudi sok iz robid.
PELOD
Za zviševanje krvnega tlaka lahko uživate tudi pelod, ki spodbuja spolne žleze, prek njih pa deluje na hormonske žleze. Ljudje, ki so neprestano utrujeni in slabotni, se tega občutka najhitreje znebijo, če pri zajtrku zaužijejo eno čajno žličko peloda.
MORSKE ALGE
Morske rastline zaradi vsebnosti joda in kalija vplivajo na rodne žleze. Za zviševanje krvnega pritiska so primerne vse vrste alg, še zlasti pa tako imenovana morska haloga.
KAVA IN OSTRIGE
Kava pospešuje srčni utrip in zvišuje tlak. Lahko je odlična rešitev za omotičnost na višini, medtem ko v nižini (ob morju) pomaga uživanje ostrig, saj ugodno vplivajo na delovanje spolnih žlez.
MATIČNI MLEČEK
Skrivnostni sok, ki ga čebele delavke zbirajo za matico, še ni do kraja raziskan. Vse več dejstev pa potrjuje, da poleg mnogih ugodnih učinkov na zdravje človeka matični mleček poživlja in pomlajuje, ker deluje ugodno na hormonske žleze. To bi utegnilo koristiti tudi tistim, ki sta se jim nizek pritisk in utrujenost pojavila zaradi motenj v delovanju spolnih žlez.
GIBANJE
Za preganjanje motečih simptomov je zelo primerno redno gibanje.
Nekatere ljudi morda ujame rahel prehlad ali imajo občasne bolečine, vendar se zdi, da jih viroze in druge bolezni ne spravijo v posteljo za dalj časa. Kljub znanstvenemu napredku, natančnih napotkov, kako ostati zdrav, ni. Raziskovalci so pri bolj zdravih ljudeh našli nekatere skupne navade.
Odporni na stres
Stres poškoduje imunski sistem in vpliva na delovanje srca. Po nekaterih raziskavah povečuje tudi možnost bakterijskih okužb. Raziskava Ameriškega združenja psihologov je pokazala, da stres močno obremenjuje že otroke, stare med devet in 12. let, kar ima lahko dolgoročne posledice, če se ne naučijo upravljati z njim.
Učenje tehnik sproščanja je zato ključnega pomena, prav tako prehrana, bogata s sadjem in zelenjavo, saj sprošča endorfine v telesu in deluje kot zaviralec stresa.
Uporaba pivskega kvasa
Zgolj ena žlica pivskega kvasa vsebuje večino vitaminov skupine B, ki jih potrebujete vsak dan, vključno s tiaminom, riboflavinom, niacinom, B6, folno kislino in biotinom. Ob pomanjkanju teh vitaminov, telo ni zmožno prebaviti ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin. So ključnega pomena tudi za zdravje las, kože, živcev, krvnih celic, žlez za proizvodnjo hormonov in imunski sistem. Pomagajo pri tvorbi protiteles in belih krvničk, ki so del našega imunskega odziva. Pivski kvas lahko uživamo samostojno ali ga primešamo juham in omakam.
Zdravi ljudje jedo manj
Raziskovalci so že daljnega leta 1930 pokazali, da so živali, ki so bile krmljene manj, živele dvakrat dlje. Najnovejše raziskave na ljudeh povezujejo omejeno uživanje kalorij z manj zdravstvenimi težavami, povezanih s staranjem prebivalstva, vključno z boleznimi srca in ožilja, sladkorno in Alzheimerjevo boleznijo. Udeleženci v študiji, ki so pojedli 25 odstotkov manj kot kontrolna skupina, so imeli manj slabega holesterola, trigliceridov in nižji krvni tlak.
Zgolj omejevanje kalorij vodi v osiromašeno hrano, začnite pri omejevanju sladkorjev in moke ter uporabljajte čim več zelenjave.
Niso obremenjeni s čistočo
Raziskave kažejo, da prehod v popolnoma čisto okolje v razvitem svetu ne pripomore k večjemu zdravju. Bakterije živijo v simbiotičnem razmerju z našim telesom in nam pomagajo, da ostajamo zdravi. »Dobri« mikrobi izboljšujejo metabolizem, povečujejo imunost in zmanjšujejo vnetja. Raziskava znanstvenikov na Univerzi Kalifornija v San Diegu je pokazala, da nas bakterije na površini kože ščitijo pred vnetji. Znano je tudi, da pretirano čisto okolje slabo vpliva na razvoj nekaterih alergij.
Zeliščna zdravila
Rastline z zdravilnimi lastnostmi (ki so bile že del kitajske medicine) lahko omilijo visok krvni pritisk, stimulirajo živčni sistem, uničujejo bakterije ali okrepijo imunski sistem. Namesto kave uživajo zeleni čaj, ki ugodno vpliva na odpornost in zdravje. Študije so pokazale, da antioksidanti v zelenem čaju, imenovani polifenoli, spodbujajo metabolizem in izgorevanje maščob, ščitijo pred boleznimi jeter, uravnavajo raven sladkorja v krvi ter znižujejo holesterol.
Počitek
Dober spanec, ki traja dovolj dolgo, je temelj vsakega dobrega imunskega sistema. Spati hodite pred 10. uro zvečer in se zvečer ne izpostavljajte nepotrebni svetlobi, predvsem računalniškim zaslonom, saj s tem spodbujate nastanek melatonina v telesu in onemogočate dober spanec.
Prijateljem dajejo prednost
Dobra volja, povezanost z ljudmi in pozitiven odnos lahko odlično vplivata na naše zdravje in imunski sistem. Študije so tudi pokazale, da imajo ljudje, ki gojijo trdna prijateljstva, bolj vzdržljiv imunski sistem in redkeje podležejo infektom. Leta 2008 je raziskava Harvardske univerze pokazala, da pozitivni socialni odnosi ščitijo posameznike pred izgubo spomina in drugimi kognitivnimi motnjami, medtem ko je leta 1993 neka Švedska študija pokazala, da imajo moški z močno socialno mrežno nižje tveganje za razvoj kardiovaskularnih bolezni. Posameznike z malo prijatelji prej doleti srčna kap, depresija ali anksioznost.
Uravnotežena prehrana
Mnogi strokovnjaki opozarjajo na nevarnost uživanja hrane, bogate z mesnimi izdelki in sladkorjem. Zdravi ljudje uživajo veliko zelenjave in česna. Študije so pokazale, da je česen močan antioksidant in ima tudi antibiotični učinek. Znižuje visok krvni pritisk ter stopnjo trigliceridov in holesterola v krvi. Njegova prehranska vrednost se zniža če ga uživamo v obliki nadomestkov, zato priporočajo, da ga uvrstimo v sveži obliki v vsakodnevno prehrano.
Razstrupljanje
Četudi še niso bile narejene raziskave, ki bi na dolgi rok pokazale učinke razstrupljanja, imate večje možnosti, da boste izboljšali svoje zdravje, če se boste razstrupili svoje telo. Prebavne težave, utrujenost ali bolečine v mišicah so pogosti znaki, ki govorijo o tem, da bi vam lahko koristilo razstrupljanje.
Večina programov razstrupljanja omejuje uživanje mesa, moke, sladkorja, mlečnih izdelkov, kofeina in alkohola. Strupov se lahko znebite tudi s savno ali visoko intenzivno vadbo.
Če ste noseči ali dojite, imate motnje prehranjevanja ali kronično bolezen, se prej posvetujte z zdravnikom.
Ko se temperature spustijo, se lahko pogrejete tudi s toplimi zdravimi obroki, bogatimi s hranljivimi snovmi, antioksidanti in vitamini za povečanje imunske odpornosti.
Ovsena kaša
Ko se ohladi, je idealen čas za ovseno kašo. Z njo boste dobili dovolj vlaknin, ker vsebuje rastlinske beljakovine pa je tudi nasitna. Vlaknine vam bodo pomagale ohranjati telesno težo, čistile pa bodo tudi črevesje, zaradi česar obstaja manjša nevarnost, da bi zboleli za rakom na debelem črevesu.
Beta-glukan, ki ga vsebuje oves, znižuje vsebnost holesterola v krvi, poleg tega pa vsebuje vitamin B, ki je pomemben za delovanje možganov in živčnega sistema. Hranljivo vrednost ovsene kaše boste povečali z živili, ki jih boste dodali, kot so npr. chia semena.
Vroča čokolada ali kakav
Nekaj koščkov temne čokolade zmešate v navadnem ali mandljevem mleku. Dodajanje majhnih količine temne čokolade v prehrano ima zdravilne učinke, ki pa so zaradi visoke kalorične vrednosti živila pogosto ostali v senci.
Pomembne bioaktivne komponente v čokoladi in kakavu so flavonoidi, natančneje katehin in epikatehin. Oba sta v študijah pokazala močne antioksidativne učinke in pozitiven vpliv na delovanje srčno-žilnega sistema.
Juha iz črnega fižola
Nič vas ne bo bolj pogrelo kot fižolova juha, začinjena s kumino in čilijem. Hranilna vrednost jedi se bo povečala, če boste uporabili črni fižol, ki je odličen vir železa. Mišicam bo pomagal, da bodo uporabile več kisika, dobro pa vpliva tudi na imunski sistem.
Juha iz črnega fižola vsebuje veliko beljakovin in vlaknin. Za razliko od živalskega vira beljakovin črni fižol ne vsebuje skoraj nič nasičenih maščob. Raziskave kažejo, da vsebuje lupina črnega fižola višje stopnje antioksidanta flavonoida kot druge vrste fižola.
Brstični ohrovt
Uživanje brstičnega ohrovta vam bo pomagalo pri soočanju s prehladnimi obolenji. Bogat je z vlakninami, vsebuje pa tudi veliko indolov, dušikovih spojin, ki zmanjšujejo nevarnost za nastanek nekaterih vrst raka, kot je rak dojk in maternice.
Bogat je tudi z vitaminom C, ki nas pred prehladom ne zaščiti povsem, lahko pa ublaži njegove simptome. Bogat je s folno kislino, vsebuje pa tudi vitamine iz skupine B (niacin-B3, B6) in betakarotenov, ki jih telo spremeni v vitamin A. Nekoliko grenek okus mnoge odvrača, a če ga popražimo na olivnem olju, bo dobil slajši okus.
Buče
Če vam primanjkuje vitamina A, ki je zelo pomemben za vid, bo bučna juha prava jed za vas. Buče vsebujejo tudi antioksidanta beta karoten in likopen, ki naj bi preprečevala širjenje raka dojk.
Poleg tega, da imajo nekaj kalcija in vitamina C, vsebuje večina vrst buč tudi veliko kalija. Hrana, ki je bogata s kalijem, zmanjšuje verjetnost razvoja bolezni srca in zmanjša tveganje za možgansko kap. Dobre so v kombinaciji s česnom, poprom, pa tudi orientalskimi začimbami in kurkumo.
Čili
Poleg črnega popra daje čili azijskim jedem aromo in pekoč okus. Zmanjševal naj bi tveganje za bolezni, kot so arterioskleroza, krčne žile in tromboza. Zaradi izločanja endorfina čili povzroča občutke veselja.
Kako pekoč je čili, nam lahko pove podatek, da pri nekaterih vrstah že en gram čilja v 10.000 litrih vode povzroči pekoč okus vode. Čeprav si azijske kuhinje ne moremo predstavljati brez čilija, pa čili izhaja iz Mehike.
Avokado
Obstajajo načini, kako uživati ta mastni sadež tudi, ko je hladno. V pečici pečen avokado je recimo še bolj kremast. Pripravite ga lahko tako, da ga sesekljate na koščke in položite na drugo zelenjavo.
Pripravimo ga tudi tako, da ga razpolovimo in odstranimo sredico. Polovici avokada namažemo z oljem ter začinimo s česnom. Položimo ga na žar in ga pečemo približno osem minut. Če bi radi še bolj začinjeno jed, lahko uporabite tudi čili. Iz avokada lahko pripravite tudi toplo juho.
Oreh
Oreh je dober v katerem koli letnem času, še posebej primeren pa je za sladice v jeseni in pozimi. Medtem, ko je večina oreščkov bogata predvsem z mononenasičenimi maščobnimi kislinami, vsebujejo orehi predvsem polinenasičene maščobne kisline, od tega pretežno linolno in alfa-linolensko kislino.
Mnoge študije so pokazale, da pogosto uživanje orehov ne prispeva k pridobivanjem telesne mase. Poleg maščob vsebujejo orehova jedrca precej vlaknin, rastlinskih sterolov, polifenolnih spojin, ki delujejo kot antioksidant. Imajo zelo ugodno prehransko sestavo, celo bolj kot nekateri eksotični oreški. Raziskave so pokazale, da ima uživanje oreha ugoden učinek na krvni tlak.
Jabolka
Tudi jabolka so odlična za jesenske in zimske slaščice. Vsebuje topne in netopne vlaknine, ene upočasnjujejo prebavo, druge pa pomagajo, da se hrana lažje premika skozi naš prebavni sistem.
Uživajte jih skupaj z olupkom, ki vsebujejo več vlaknin, vendar le, če so biološko pridelana. Poleg vlaknin vsebujejo veliko vode, zato boste z njimi ohranjali hidratacijo telesa.
Sladki krompir
Podobno kot buča, vsebuje sladki krompir veliko vitamina A. Poleg tega vsebuje veliko vitamina C, kalcija, kalija in malo železa. Če ga boste sami pripravili z malo maščobami, se vam ni potrebno bati njegove kalorične vrednosti.
Skodelica sladkega krompirja vsebuje kar 65 odstotkov dnevne priporočene količine vitamina C, vsebuje vitamin E, ki dobro deluje na srce in ožilje, je dober vir kalcija, kalija, folne kisline in betakarotena. Zelo koristen je tudi za kožo, saj zaradi visoke vsebnosti betakarotena zavira proces staranja.
Ingverjev čaj
Če razmišljate o skodelici čaja, poskusite z ingverjem. Ingver vsebuje termogenične lastnosti, ki bodo ogrele vaše telo. Dobro vpliva tudi na presnovo in spodbuja krvni obtok.
Ingverjev čaj pripravite tako, da narežete približno pol centimetra debele rezine ingverjeve korenine, ki ste jo pred tem dobro umili s krtačko ali olupili. Ingverjeve rezine kuhajte približno 10 do 15 minut, nato pa čaj rahlo osladkajte z medom ali javorjevim sirupom in mu dodajte malo limone. Kot začimba v čaju lahko zmanjša bolečine v mišicah zaradi visoko-intenzivne vadbe.
Zelena je po feng shuiu barva sveže energije in novih začetkov ter pripada elementu lesa. Zelena barva je zelo pomembna in hranljiva za naše zdravje, saj pomiri živce in postavi v ravnovesje celotno telo. K nam prinaša pozitivne vibracije feng shuia od same metere narave. Ko želite v vaš dom ali pisarno vnesti zeleno barvo po načelih feng shuia je najbolje, če uporabite več elementov zelene, da bodo učinki res le najboljši.
Vnesite v vaš dom zeleno barvo
Eden od načinov, da vnesete v dom ali pisarno zeleno barvo, je uporaba rastlin. Najbolje je, če uporabite lepe zelene rastline, ki bujno in gosto rastejo. Namenite jim kar čim več prostora. Za bujno rast nekaterih rastlin boste potrebovali velike cvetlične lončke, saj bodo le tako lahko dobro uspevale in osvežile vaš prostor. Poleg tega bodo rastline tudi očistile zrak raznih kemikalij, ki jih v porstor vnesemo s pohištvom in drugimi predmeti. Poznamo veliko nezahtevnih sobnih rastlin, ki odlično čistijo zrak. Med te sodijo: Anthurium, Hedera helix, Chlorophytum, Epipiremnum aureum, Spathiphyllum, Chamaedorea, Sansevieria trifasciata, Philodendron, Dracaena marginata , Dracaena fragrans, Ficus benjamina, Difenbachia, Sasevieria, Beaucarnea recurvata, Nephrolepis, Zamioculcas, in Codiaeum variegatum.
Rastline v našem domu: Kaj priporoča feng shui?
Rastline izbirajte tudi glede na to, koliko svetlobe jim boste lahko ponudili. Manj svetlobe denimo potrebujejo aspidistra, dermska dracena in srčastolistni filodendron. Nekoliko več svetlobe pa bodo potrebovali zavitolisnti sagovec, difenbahija, oborbljena dracaena, fikus Benjamin in lirati fikus. Ni pa nujno, da so rastline s katerimi vnašate zelenje le okrasne. Lahko naredite sobni zeliščni vrtiček, kjer posadite veliko dišečih rastlin, ki vam bodo prišle prav za izdelavo krem, čajev, poparkov ali za uporabo v kulinarične namene.
Zeleno pohištvo? Zakaj pa ne!
Zeleno barvo lahko vnesete tudi s pomočjo pohištva. Trenutno so izjemno priljubljeni fotelji in stoli v zeleni barvi. Zelenje lahko prinesejo zelene zavese, zelena preproga, ki spominja na travnate površine ali celo živahna zelena fototapeta z različnimi vzorci bambusa, dreves, travnikov in podobno. Tudi stene lahko enostavno prepleskate na zeleno, vaš prostor bo dobil zvež pridih. Če z zeleno ne bi želeli pretiravati, lahko v prostor vnesete le zelene dodatke za dom, kot je denimo svetilka, odeja in blazina za fotej, zelena posteljnina, odlične so tudi velike obešene slike ali fotografije v zelenih barvah. S pravimi kombinacijami in pravim občutkom, bo zelene v prostoru težko preveč.
Kaj nam narekujejo strani neba?
Po feng shuiu je zeleno najbolje uporabiti na vzhodnih, jugovzhodnih in južnih delih našega doma ali pisarne. Zeleno barvo lahko sicer uporabite v vseh prostorih, tako v spalnici, kot otroški sobi, kuhinji, dnevnem prostoru ali kopalnici. Še posebej privlačna je kombinacija bele in zelene v kopalnici, ki še bolj poudari občutek čistoče, svežine in ponovnega rojstva. Po feng shuiu je zelena barva tudi barva zdravljenja, zato je odlična za v spalnico oziroma za v prostor, kjer ležimo ob prestajanju bolezni. Pa najsi bo to kratek in nedolžen prehlad ali kakšna težja dolgotrajnejša bolezen.
Kakšen odtenek zelene boste izbrali z vidika feng shuia niti ni toliko pomembno. Skrbite le, da bodo odtenki zelene takšni, ki jih najdemo tudi v naravi. Ni pomembno, ali bodo spominjali na nežno zeleno spomladansko listje ali na temno zeleno smrekovih gozdov, uporabite lahko tudi različne kombinacije zelene. Če ste skeptični glede uvedbe zelene barve v prostor, jo uvajajte počasi in jo glede na vaše počutje šele čez čas vnesite v večji količini.
Naši sklepi so sestavljeni iz tkiv, ki jim zagotavljajo stabilnost in jih varujejo pred poškodbami. Hrustanec, ki prekriva konec kosti, predstavlja gladko in odporno tkivo, ki blaži obremenitve in zmanjšuje trenje. Sklep obdaja sklepna ovojnica, v njeni notranjosti pa se nahaja sinovijska tekočina, ki zmanjša trenje in nam olajša gibanje.
Pri težavah z bolečimi sklepi veliko ljudi takoj poseže po različnih protibolečinskih sredstvih, ki pa dolgoročno niso pravi odgovor. Ljudje nemalokrat pozabimo, koliko naravnih zdravil lahko najdemo v naravi.
Arnika
Arnika je zdravilna rastlina, ki zelo učinkovito pomaga pri različnih oblikah revmatičnih obolenj – pomaga zmanjševati otekline v mišicah in blaži bolečino v sklepih. Prav tako pozitivno vpliva na krvni obtok, pospešuje celjenje ran in zmanjšuje okorelost sklepov.
Bela vrba
Tudi bela vrba se v ljudskem zdravilstvu že od nekdaj uporablja za lajšanje težav z revmatičnimi obolenji.
Aloe vera
Aloe vera je resnično vsestranska rastlina, v pomoč pa nam je tudi za lajšanje bolečin v sklepih in za zmanjševanje oteklin. Lahko uživamo sok iz aloe vere, njen gel pa vtiramo v prizadeta področja.
Vražji krempelj
Vražji krempelj izvira iz Južne Afrike. Številne raziskave so že konec 50-ih let prejšnjega stoletja potrdile njegovo izjemno protivnetno delovanje, zato je vražji krempelj v veliko pomoč ljudem, ki imajo težave z bolečimi sklepi, pa tudi tistim, ki jih mučijo bolečine v mehkih tkivih.
Glukozamin
Glukozamin je aminosaharid. Sicer je prisoten v skoraj vseh tkivih, največ pa ga najdemo v hrustancu, ledvicah in jetrih. V obliki prehranskega dopolnila nam je v pomoč pri bolečih sklepih, prav tako pa predstavlja tudi odlično preventivo pred njihovo obrabo. Pri izbiri glukozamina bodimo pozorni, da bo ta rastlinskega izvora, saj tako poskrbimo, da ne pride do alergijske reakcije. Z uporabo glukozamina rastlinskega izvora se izognemo tudi drugim neželenim stranskim učinkom, ki jih nemalokrat izzove sintetično pridobljen glukozamin. Glukozamin najdemo v obliki krem, kapsul, praška ali tekočine.
MSM
MSM oziroma metil-sulfonil metan, ki ga imenujemo kar mineral lepote, je oblika naravnega žvepla, ki je prisoten v vseh rastlinah in živalih. MSM je pomemben pri nastajanju rdečih krvnih celic, mišic, kože in las. MSM skrbi za zdrave vezi, kite, sklepe, hormonsko ravnovesje, podpira pa tudi delovanje imunskega sistema.
MSM pomaga pri celjenju brazgotin, gladi gube, obnavlja kožo ter blaži bolečine v mišicah in sklepih. Številni ljudje poročajo o pozitivnih učinkih MSM-ja pri tovrstnih težavah. MSM prav tako pozitivno vpliva na našo vzdržljivost, spodbuja rast las in nohtov, pomaga pa tudi pri izgradnji hrustanca.
Če vas mučijo bolečine v sklepih, se veliko gibajte
Ljudje, ki jih mučijo bolečine v sklepih, naj ne mirujejo, se čim več gibajo ter tako ohranjajo mišično maso in skrbijo za svojo gibljivost. Obliko in intenzivnost gibanja morajo prilagoditi svojim zmožnostim ter se pred začetkom izvajanja katerekoli oblike vadbe posvetovati s svojim zdravnikom specialistom. Redno gibanje pomaga zmanjšati bolečine v sklepih in izboljša njihovo gibljivost ter tako pozitivno vpliva na posameznikovo telesno pripravljenost.
Nekaj več pozornosti namenite tudi prehrani
Pri bolečih sklepih moramo posebno pozornost nameniti tudi prehrani – uživajmo veliko vitaminov C in E, ki sta oba močna antioksidanta in se učinkovito borita proti prostim radikalom, ki nastajajo pri presnovi v telesu. Prav tako poskrbimo za dovolj selena in cinka, posezimo pa tudi ko koencimu Q10.
Težave s sklepi se niso pojavile kar čez noč in tako tudi ne bodo minile. Pomembno je, da se ne osredotočamo le na trenutno bolečino, ampak se vprašamo, kakšen je vzrok tovrstnih obolenj.
Pasijonka je rastlina, ki so jo kot zdravilno rastlino poznali že južnoameriški Indijanci, ki so jo uporabljali kot pomirjevalo ali za ublažitev krčev. Leta 1569 jo je v Peruju odkril španski zdravnik Nicolas Monardes in jo čez štirideset let odnesel v Evropo kot okrasno rastlino. Ker naj bi vsebovala vse mučeniške instrumente pasijona, so ji jezuiti dali temu primerno latinsko ime. Passio pomeni trpljenje, flora pomeni cvetlico, incarnata pa pomeni tisto, kar postane meso.
Pasijonka uspeva v toplejših krajih
Pasijonka je čudovita plezalka, ki dobro uspeva tudi v toplejših slovenskih krajih. V hladnejših krajih jo lahko gojimo v rastlinjakih in zimskih vrtovih. Ima zelo razprostrte korenine iz katerih rastejo številna zelena stebla, ki lahko zrastejo tudi več kot deset metrov visoko. Njeni cvetovi so dišeči, lepi in veliki, premer je okoli osem centimetrov. Čeprav pasijonka cveti od julija in vse do septembra, imajo njeni čudoviti cvetovi kratko življenjsko dobo, saj so odprti le en dan, izjemoma tudi dva dni.
Potrebuje veliko vlage in kvalitetno zemljo ter oporo žic in palic na katere se vzpenja. Najbolj ji ustrezajo sončne lege, za nego pa ne potrebuje veliko. Cvetela bo dolgo, v toplejših krajih obrodi tudi oranžne plodove jajčaste oblike, ki imajo užitno rdečo sluzasto sredico. Preden pasijonko zaužijete se prepričajte, da ni strupena, saj poznamo tudi nekatere strupene vrste. Ker plodovi niso dovolj raziskani pa strokovnjaki svetujejo, da z njimi ne pretiravamo, nikakor pa jih ne smejo uživati mlajši otroci. Po zdravilski rabi je pasijonka enaka glogu, s katerim se zdravi zgodnje popuščanje srca. Glog namreč upočasni napredovanje bolezni, če jo zdravimo takoj na začetku. Glog je sicer grm, ki ga pogosto zasledimo v živih mejah in na gozdnih obronkih. Spomladi mu nabiramo liste in cvetove, jeseni pa plodove. Pasijonka z glogom pogosto sestavlja zdravilske zmesi, tudi skupaj z drugimi pomirjevalnimi sestavinami, kot je denimo baldrijan.
Pomirja in uspava
Pasijonka tudi danes velja za zdravilno rastlino, saj človeka pomiri in po potrebi uspava. Ima protikrčne in blažilne lastnosti, zdravi tudi prebavne motnje, ki so živčnega izvora. V lekarni lahko zasledimo pasijonko za pripravo poparkov in nekatere druge pripravke, ki se uporabljajo za uravnavo srčnega utripa in za zdravljenje živčnosti tako pri odraslih kot pri otrocih. Za pripravo poparka za odrasle prelijete skodelico vrele vode žez dve žlički zdravila. Po petih do desetih minutah precedite in spijete dve ali tri skodelice žez dan. Danes se uporablja še pri tesnobi, padavici, nemiru, nespečnosti, živčnem utripanju srca, depresiji in drugih duševnih boleznih, težavah v meni, za odvajanje od morfija, alkohola in kajenja. Zunanje jo nekateri uporabljajo kot antiflogistik pri kožnih vnetjih, hemeroidih, ranicah in mozolji
Pasijonka vsebuje maltol, ki pomirja, hkrati pa naj bi preprečeval nastanek rakavih celic. Po raziskavah znanstvenikov je maltola v pasijonki premalo, da bi mu lahko pripisali razlog, zakaj pasijonka tako pomirja. Nekateri raziskovalci menijo, da so zato krive neznane spojine v pasijonki, ki skupaj tvorijo nekakšno učinkovito naravno pomirjevalo. Pasijonka sicer vsebuje alkaloide harmin, harmol in pasiflorin, cianogen glikozid, flavonoide, fitosterole, čreslovine. V plodovih najdemo tudi citronsko in jabolčno kislino, amilopektin, flavonoide, maščobno olje in veliko vitamina C.
